Ponovitev uspeha utrdi reputacijo
Šef kleti Kabaj iz Šlovrenca, vinar francoskega porekla Jean-Michel Morel, se je v druščini najboljših na svetu prvič znašel pred dvema letoma. Pravi, da je na uvrstitev zelo ponosen, saj strokovnjaki iz popularne ameriške vinske revije svoje izbore delajo v popolni tajnosti. »Po prvi uvrstitvi med 100 najboljših pred dvema letoma se je povpraševanje po naših vinih bistveno povečalo, a ne samo na ameriškem, temveč na globalnem vinskem trgu. Z novo uvrstitvijo pa si bomo še utrdili reputacijo. Seveda pa to ne pomeni, da se novi trgi sami odprejo – sam si jih moraš ustvariti,« je povedal Morel, ki med belimi vini prisega predvsem na tista s podaljšano maceracijo in večletnim zorenjem v lesenih sodih. Za petičneže ima tudi zvrst, pridelano v kvevrih (po domače amforah) po stari gruzinski metodi. Na leto napolni od 70.000 do 90.000 steklenic vina, odvisno od letine. Na vprašanje, če pripravljajo v kleti kaj novega, je odvrnil, da nič in da gredo le še nazaj – h koreninam. »Vina pa žal kljub takšnim in drugačnim nagradam večinoma še vedno prodajamo na tuje,« je sklenil briški vinar, ki se že veseli odhoda čez lužo.
Priti v druščino najboljših ni kar tako
Tam se bo srečal s kolegom iz »sosednje vasi« Alešem Kristančičem iz vinske kleti Movia. »Mislim, da smo že sedmič med sto, čeprav žena pravi, da smo petič. Ma nima prav,« je vinar iz Ceglega odvrnil na vprašanje, če šteje, kolikokrat ga je revija Wine & Spirits že posedla med najboljše. Tudi on, čeprav je takšnih in drugačnih lovorik vajen, pravi, da mu uvrstitev veliko pomeni, ker jo je res težko doseči. »Treba je vedeti, da je 50 mest rezerviranih za ameriško celino. Ostane še Avstralija, Afrika in stari vinski svet. Iz Evrope na lestvici po navadi ni več kot 30 posestev; Francozov je deset ali kakšen več, Italija ima 3 do 4 predstavnike, Španci po navadi manj kot 10, zraven pa je morda še kakšen Nemec in avstrijski vinar Alois Kracher, ki se zadnja leta redna uvršča na lestvico s svojimi sladkimi vini. Skratka, priti v druščino ni kar tako,« je Kristančič na hitro analiziral možnosti za uvrstitev med najboljše.
Kristančič poudarja, da je bilo njemu oziroma vinski kleti Movia neprimerno lažje priti na lestvico pred leti, ko je bila vinska klet relativna noviteta. »Z dobrim uvoznikom, ki išče vedno nove etikete, se enkrat ni tako težko prebiti. Restavracije namreč hočejo nove zgodbe, nova imena za svoje petične goste. Mi nismo več v tem rangu, hkrati pa nismo Pietrus, ki mora biti vsako leto zraven. Mi smo torej v tisti kategoriji, ko je sila težko ponoviti uvrstitev.« Po njegovem mnenju je vrhunsko, če uvrstitev ponoviš petkrat, če pa jo še večkrat, to bržkone pomeni, da nekdo dobro dela. »Zato čestitam tudi Kabaju, saj ima njegova letošnja uvrstitev veliko večjo težo kot prva pred dvema letoma. Veliko lažje je namreč priti na vrh, kot na njem obstati, podobno kot v muziki ali športu. Bolj kot si znan, bolj si pod drobnogledom in bolj si vsakdo zapomni vsako napako, ki jo narediš,« se je razgovoril Kristančič.
Zanimivo je, da letos med sto najboljšimi vinarji ni nobenega zamejskega vinarja iz Furlanije – Julijske krajine, ki so se prejšnja leta redno uvrščali na lestvico.
