Številni javni zavodi v kulturi, katerih ustanoviteljica je država, so ostali brez proračunskih sredstev, s katerimi bi poravnali obveznosti plačnih nesorazmerij do svojih zaposlenih. Že pred tem se je podobno zgodilo vrsti osnovnih šol, ki pa so se med sabo povezale ter proti državi sprožile sodni spor. Ta sicer ni dobil epiloga, saj se je pristojno ministrstvo prej odločilo, da svojo dolžnost poravna.
V kulturi se za razliko od šol niso povezali in složno ukrepali, zato so bili zavodi prisiljeni sredstva poiskati v svojih presežkih, ki bi jih sicer morali usmerjati v lastno dejavnost ali naložbe. Direktor SNG Opera in balet LjubljanaPeter Sotošek Štular pojasnjuje, da so se vodstva in predsedniki svetov pred kratkim vendarle povezali in tudi na temo neizplačanih sredstev zaprosili za sestanek pri predsedniku vlade. Glede tožbe pa so jim odvetniki že pred časom povedali, da bi bila morebitna tožba verjetno zavržena, ker bi jo bilo treba sprožiti v 30-dnevnem roku od prejema. »To pa je bilo skoraj pred dvema letoma, ko seveda nihče ni pričakoval in mogel vedeti, da nam teh sredstev ne bodo izplačali oziroma jih bodo samo nekaterim. Da res nismo mogli računati, da sredstev ne bodo izplačali, kaže tudi to, da je večina zavodov ta denar vendarle dobila, ne da bi vložila tožbo,« pravi direktor.
Zaupali dialogu z ministrstvom
Problem je bil tudi formalne narave, saj ministrstvo za kulturo ni izdalo kakšne posebne odločbe ali sklepa, da sredstev ne bodo nakazali. Zavodi so prejeli le vsakoletno odločbo o sofinanciranju programa, splošnih stroškov in plač. Ko je bila konec leta 2013 izdana odločba za leto 2014, po besedah Štularja nihče ni mogel pomisliti, da jim zakonsko zagotovljenih sredstev država ne bo izplačala.
Pomočnik direktorice Moderne galerijeMarko Rusjan pravi, da pritožba sploh ni bila mogoča, saj so od ministrstva dobivali le obvestila, na katera se ni možno pritožiti. Januarja in novembra 2014 so prejeli tudi obvestilo o zagotavljanju pomoči uporabnikom proračuna, ki nimajo dovolj denarja za izplačilo prvega in drugega obroka za plačna nesorazmerja. V obeh primerih naj bi šlo le za premostitveni denar, zato Moderna galerija za pomoč ni zaprosila, pravi Rusjan. »Glede na prejeta obvestila z ministrstva smo upali, da se bodo sredstva našla. Po nekaterih signalih naj bi do tega tudi prišlo. Bojim pa se, da bo v primeru, da ta denar dobimo, sledilo sorazmerno nižanje financiranja programskih stroškov, ki so že tako najbolj na udaru, tako da s tožbo ne bi ničesar dosegli,« razmišlja Rusjan.
Direktorica Muzeja novejše zgodovineKaja Širok: »Ministrstvo je v dialogu dajalo znake, da bo sredstva zagotovilo. Ne verjamem, da bi s tožbo kar koli dosegli, saj bi nam izplačana sredstva za nesorazmerja po vsej verjetnosti odvzeli v naslednjih letih v okviru odobrenega finančnega načrta.« Je mogoče, da bi ministrstvo za kulturo uporabilo tak sporni manever, ki bi zadostil plačnim zahtevam, a še okrnil denar za program? Navsezadnje, na ministrstvu za šolstvo si tega niso privoščili.
Kulturniki se povezujejo, a ne tokrat
France Rant, ravnatelj OŠ Železniki, ene od šol, ki so pristopile k tožbi proti državi zaradi neizplačila sredstev, pravi, da so se šolniki za povezovanje odločili zaradi enotnega nastopa in manjših stroškov. »Izkušnje namreč jasno kažejo, da je pri enotnem nastopu več možnosti za uspeh.« Povezali so se prek Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije.
Kulturniki se na tak način niso povezali, četudi imajo javni zavodi sorodno organizacijo združenju ravnateljev osnovnega šolstva – kolegij direktorjev slovenskih gledališč. Generalna direktorica Cankarjevega domaUršula Cetinski pravi, da je bil Cankarjev dom v zadnjem času glede povezovanja z večjimi kulturnimi zavodi aktiven prav zato, ker so njihovi problemi podobni težavam Cankarjevega doma. Že medsebojno informiranje ocenjuje kot zelo dragoceno, neformalno sodelujejo s številnimi zavodi in nevladnimi organizacijami.
Direktorica Narodnega muzejaBarbara Ravnik pa pravi, da so, ko gre za sodelovanje s sindikati, izkušnje zavodov različne: »V prvi vrsti se sindikati zavzemajo za pravice svojih članov, to je posameznikov. Zato v primeru plačnih nesorazmerij niso imeli veliko interesa dvigovati svoj glas za javne zavode, saj so bile pravice delavcev upoštevane.«
