Največji nemški banki Deutsche bank se nikakor ne uspe izviti iz krize. Potem ko je spomladi zdaj že (skoraj) bivše vodstvo priznalo, da leta 2012 zastavljenih ciljev o dobičkonosnosti in krčenju stroškov ne bodo izpolnili, je novo vodstvo za tretje četrtletje napovedalo rekordno, 6,2-milijardno izgubo.
Visoka izguba je posledica odpisov v poslu investicijskega bančništva in odpisov v dveh naložbah, ki jih banka namerava prodati – Postbank in v kitajski Hua Xia Bank, v kateri ima DB slabih 20 odstotkov lastništva. Večji del izgube v investicijskem bančništvu v banki pripisujejo pričakovanim višjim kapitalskim zahtevam regulatorjev, deloma pa, kot so zapisali v sporočilu za javnost, trenutno pričakovanim rezultatom odprodaje Postbank. Poleg tega so v banki za stroške sodnih postopkov rezervirali dodatnih 1,2 milijarde evrov sredstev.
Nov začetek s Cryanom
John Cryan, ki je prevzel vodenje banke 1. julija letos, potem ko so se v banki zahvalili dvojici izvršnih direktorjev Anshuju Jainu in Jürgenu Fitschenu (slednji bo na položaju še do maja prihodnje leto), zdaj napoveduje, da bodo v banki predlagali znižanje ali pa celo neizplačilo dividende za leto 2015. Slednje je za delničarje, ki so že kakšnih šest desetletij navajeni rednega izplačila dividende, zagotovo neprijetna novica. A očitno so delničarji prepričani, da bo novemu prvemu možu banke s prenovljeno strategijo banko uspelo popeljati do začrtane dobičkonosnosti in kapitalske ustreznosti. In to brez dodatnih dokapitalizacij, s katerimi se je doslej »reševala« banka. Cena delnice si je tako po začetnem padcu po objavi novice o večmilijardni izgubi do sredine dneva že povsem opomogla. Pogled na dolgoročno gibanje delnice banke pa je še vedno klavrn; cena delnice je še vedno le senca tiste izpred krize.
V krizi celotno evropsko investicijsko bančništvo
Med Cryanovimi ukrepi naj bi se poleg neizplačila dividende znašlo tudi rezanje bonusov zaposlenim, o čemer bo zagotovo več znanega 29. oktobra, ko bo vodstvo banke objavilo podrobnosti iz prenovljene strategije banke do leta 2020. Tuji analitiki sicer na napovedano visoko četrtletno izgubo ne gledajo povsem črnogledo. Eni napoved sicer vidijo kot znamenje, da so problemi v banki zahtevnejši, kot se je doslej mislilo, drugi pa dejstvo, da banka ni napovedala nove dokapitalizacije, vidijo kot znamenje, da se je novo vodstvo odločilo počistiti banko od znotraj. Odpisi naj bi tako veljali za napoved svežega začetka za bančnega velikana, ki zaposluje okoli 98.000 ljudi.
Deutsche bank sicer ni edina velika evropska investicijska banka, ki se sooča s težavami na trgu, je pa, kot opozarjajo tuji analitiki, zadnja, ki se je podala v sanacijo. Potem ko so njene ključne konkurentke že kmalu po izbruhu krize začele krčiti nekatere sektorje v investicijskem bančništvu, na primer UBS in Barclays, in se osredotočati na posle s stabilnejšimi donosi, je DB slednje skušala izkoristiti za povečevanje svojega tržnega deleža, kar pa se ji očitno ni najbolj obneslo. Če gre soditi po delu, ki ga je Cryan izpeljal med sanacijo UBS, je v DB v prihodnje pričakovati korenito krčenje manj donosnega poslovanja. V DB so sicer že spomladi napovedali, da bodo zaprli okoli tretjino poslovalnic v Nemčiji in korenito znižali stroške poslovanja.
»Razlog za trenutne negativne trende v investicijskem bančništvu gre iskati predvsem v finančni krizi, saj je prav ta sprožila plaz sprememb, ki vplivajo na razmere v bančništvu. Nova regulativa Basel III tako precej zaostruje investicijsko dejavnost bank, višje kapitalske zahteve za to dejavnost pa so predvsem pri evropskih sistemskih univerzalnih bankah povzročile ukinitev teh oddelkov in pomik proti klasičnemu bančništvu. Te trende so dodatno pospešili še najrazličnejši stroški, povezani s poravnavami in kaznimi, ki so jih banke prejele zaradi manipulacije temeljne obrestne mere, valutnih tečajev in nedovoljenega oglaševanja hipotekarnih obveznic. Visoki zneski, ki jih morajo banke plačati, ter stroški v povezavi z drugimi regulatornimi zahtevami, da se klasično in investicijsko bančništvo organizira še bolj ločeno, tako vse bolj postavljajo banke pred odločitev, kateremu segmentu bančništva dati prednost,« trende v investicijskem bančništvu v Evropi opisuje analitik Alte Investa Matej Šimnic.
Pa Slovenija? »V splošnem je slovenski trg precej majhen, zaradi težav bančnega sektorja pa so mnoge banke, ki so sicer pokrivale širok spekter investicijskih storitev, precej okrnile svojo dejavnost. Na drugi strani se je zaradi velikega števila podjetij v težavah pojavila cela vrsta majhnih svetovalnih podjetij, ki z bankami sodelujejo pri procesih prestrukturiranj ali pa svetujejo različnim skladom privatnega kapitala, ki v Sloveniji iščejo nakupne priložnosti,« o slabo razvitem trgu investicijskega bančništva v Sloveniji pravi Šimnic.
