Med najglasnejšimi dvomljivci, da bo vlagatelju uspelo zgraditi infrastrukturo in urediti pobočja, po katerih bi se spuščali smučarji, je prav ljubljanska nadškofija. Kot je znano, je s pritožbo na višjem sodišču spodnesla že izdano gradbeno dovoljenje za smučišče, soglasja za služnost na svojem zemljišču, ki je pogoj za novo gradbeno dovoljenje, pa ne da. V zameno zanj uradno zahteva zavarovanje projekta bodisi z bančnimi garancijami bodisi s poroštvom družbenikov podjetja 2864 Bohinj, d. o. o. (to so Boštjan Čokl, Leitner, s. p. a., in Furlani Poslovne storitve, d. o. o.). Ob tem želi doseči tudi višjo odškodnino od predlagane za svoja zemljišča, ki bi jih vključili v drugo fazo gradnje smučišča.

Na nadškofiji ob svojih dvomih izpostavljajo šibak ustanovni kapital družbe (8000 evrov) in krhko finančno sposobnost podjetja med pridobivanjem koncesije za žičnice: »Družba je navedla zgolj, da bo dokapitalizirana v višini 10 milijonov evrov, da bo pridobila nepovratna sredstva v višini 20 milijonov evrov in da bo pridobila 20 milijonov evrov komercialnega kredita. Po naših podatkih pa vlagatelj do danes še ni bil dokapitaliziran, ni pridobil nepovratnih sredstev, komercialni kredit pa mu tudi ni bil odobren,« navaja tiskovni predstavnik ljubljanske nadškofije Boštjan Prevc.

30-milijonski načrt

Kot pojasnjuje Čokl, za prvi dve kabinski žičnici in ureditev smučišč v prvi od dveh faz gradnje potrebujejo »zgolj« 30 milijonov evrov. Sem so poleg žičniških sistemov všteti tudi sistemi za zasneževanje, dobava električne energije, energetika, ureditev dovozov in parkirišč… Šest milijonov ima družba 2864 Bohinj, d. o. o., že zagotovljenih iz lastnih sredstev. Ob tem pa računa še na 10,5 milijona evrov nepovratnih sredstev Evropske unije, preostalih 13,5 milijona evrov pa si namerava priskrbeti z bančnim posojilom.

Z evropskimi sredstvi je imel doslej vlagatelj smolo. Sprva je pričakoval, da jih bo dobil 15 milijonov evrov, vendar so se kmalu po razveljavitvi gradbenega dovoljenja spremenila tudi pravila za dodeljevanje nepovratnih sredstev. Dotlej so smela segati do polovice vrednosti projekta, po novem ne smejo presegati 35-odstotkov, kar za to smučišče pomeni kar 4,5-milijonsko razliko. A tudi 10,5 milijonov evrov, na kolikor Čokl še računa po novem, bo lahko dobil šele po tem, ko bo ministrstvu za gospodarski razvoj posredoval novo gradbeno dovoljenje, zaradi česar njegova trenutna vloga za sofinanciranje projekta po njegovem še ni popolna.

Ko bo država projektu zagotovila sofinanciranje iz evropskih sredstev, pa vlagatelja čaka še en trd oreh – odobritev posojila na banki. Ali ga bo glede na sedanje načrte dobil, ni mogoče napovedati, pravi Mira Babič z oddelka za korporativno komuniciranje pri Abanki. »Banka posamezno kreditno vlogo presoja predvsem z vidika možnosti vračila kredita iz denarnih tokov, ki se ustvarijo kot učinki projekta ali pa je vir za poplačilo obstoječa osnovna dejavnost podjetja,« pravi. Sama odobritev kredita je po njenem pogojena z vzdržno finančno konstrukcijo in ustreznimi zavarovanji posameznega kreditnega posla. Ali je finančna konstrukcija družbe 2864 Bohinj ustrezna, pa na banki ne morejo komentirati.

Čokl: Kredite bomo brez težav vračali

Kljub vsemu je Čokl prepričan, da je njihov projekt finančno povsem vzdržen, pri čemer najpomembnejšo vlogo igrajo nepovratna sredstva. »Ob izpolnitvi tega bistvenega pogoja ne pričakujemo težav z vračili kreditov,« pravi. Delež kreditov pri prvi fazi gradnje smučišča po njegovih besedah znaša 45 odstotkov investicijske vrednosti. Smučišče pa bo po napovedih študije priznanega mednarodnega podjetja, ki so jo morali izdelati na zahtevo bank, dovolj donosno za poplačilo vseh finančnih obveznosti in kreditov, je še optimističen Čokl.

Celotno smučišče, ki bi v drugi fazi segalo do smučišč na Soriški planini, naj bi imelo poleg drugih naprav tri kabinske žičnice. Za zasneževanje (tudi ob višjih temperaturah) naj bi skrbelo 40 zasneževalnih topov in 120 žiraf. Ker naj bi bilo smučišče gonilo razvoja tega dela Bohinja, zaposlovalo pa naj bi 70 ljudi, si za njegovo dokončanje prizadeva tudi župan občine Bohinj Franc Kramar.