Naj spomnimo, da je takratni sevniški župan Kristijan Janc na spust po reki povabil predstavnike tamkajšnjih krajevnih skupnosti, občine Krško ter lokalne politike in gospodarstvenike. Spust s kanuji, ki bi se moral končati v Brestanici, je predvideval tudi ogled del na HE Blanca. Usodnega 3. julija 2008 je v štirih kanujih in spremljevalnem gasilskem čolnu izplulo več kot 30 ljudi. Po nesreči enega od kanujev, ki se je kmalu po začetku plovbe zaletel v steber mostu na Radni, so pot nadaljevali trije. Dva sta v nasprotju z dogovorom, da se ustavijo pred blanško hidroelektrarno in jo obhodijo po brežini, zaveslala po prelivnih poljih in sledila je katastrofa. Posrkalo ju je v sifon, enega pa nato še pretrgalo na pol. Med trinajstimi žrtvami je bil tudi župan Janc, preživela je le njegova žena.
Prek vseh meja zdravega razuma
Tožniki so od domnevnih organizatorjev spusta, investitorjev in izvajalcev gradbenih del pri HE zahtevali od 21.000 do 30.000 evrov odškodnine, v dveh primerih pa tudi rento. A sodišče je ocenilo, da neutemeljeno. Prvič, kot je ugotovilo, dogodka ni organizirala občina, kot so trdili tožniki, pač pa Janc sam – ne kot župan, ampak kot fizična oseba. To je bil tudi razlog, da je bil spust izveden precej po domače, z nedoslednim spoštovanjem predpisov, ki bi jih bilo sicer treba upoštevati. Izkazalo se je tudi, da izvajalci del niso vedeli za načrtovani spust, inšpekcijski nadzor pa je pokazal, da je bilo gradbišče ustrezno zavarovano in označeno. Očitki zoper Jamnika, ki je posodil čolne, so po mnenju sodišča brez trdne osnove. Tudi če na primer (sicer zelo izkušena) vodnika čolna nista imela ustreznega izpita o usposobljenosti, to ni vplivalo na nesrečo – ta se namreč ne bi zgodila, če se ne bi nerazumno odločili za plovbo čez prelivna polja, čeprav so vedeli, da ni dovoljena. S tem so presegli vse meje zdravega razuma in se izpostavili hudemu tveganju, piše v sodbi. In še, da mora vsak, ki se odloči za kaj takega (ne glede na to, ali gre zgolj za posledico nepremišljenosti, navdušenja ali razigranosti), sam odgovarjati za posledice. Tak zaključek seveda ne pomeni, da sodišče omalovažuje bolečino svojcev, nasprotno, z njimi sočustvuje, piše v sodbi, je pa dejstvo, da ugotovitve izključujejo odgovornost tožencev za nesrečo.
