Pridobili smo dokument, ki ga je tehnična misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pripravila na podlagi dvotedenskega obiska v Sloveniji, kamor jih je spomladi povabil finančni minister Dušan Mramor. Njihove ugotovitve se ne razlikujejo od ugotovitev OECD in nekaterih drugih institucij v preteklosti, ki so zaradi (neo)liberalnih pogledov že razburjale domačo javnost.
Pogrevanje starih zamisli
Ko je glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja (Sviz) Branimir Štrukelj konec maja ugibal, kakšne reze bi še lahko predložil IMF, se ni prav dosti zmotil: »Predvidevamo lahko, da se bo krčenje nanašalo na že znane predloge OECD; v prvi vrsti torej na povečevanje števila učencev na posameznega učitelja, kar neizogibno vodi v odpuščanje. Na udaru bodo najbrž tudi podružnične šole kot stroškovno neracionalne, najbrž bodo posegali tudi v normative in standarde.«
IMF se v dokumentu, na katerem je naveden datum september 2015, dotika vseh Štrukljevih predvidevanj. Med drugim opozarjajo, da se število zaposlenih v izobraževanju povečuje kljub zmanjševanju števila učencev. Največje težave so zasledili na področju visokošolskega izobraževanja, kjer je število študentov med letoma 2000 in 2012 zraslo za sedem odstotkov, a se je število zaposlenih hkrati povečalo za več kot sto odstotkov. Zamrznitev zaposlovanja po mnenju misije ni prinesla drastičnih rezultatov, dodajajo, saj je sovpadla z zmanjševanjem generacij otrok.
Zaradi »prerazkošnega« razmerja med učitelji in učenci bi bilo zato treba po njihovem mnenju razmisliti o povečanju obremenitve učiteljev ter o združevanju majhnih šol in premeščanju učiteljev tja, kjer so potrebe večje. Okoli 40 odstotkov šol v Sloveniji ima namreč po podatkih IMF razrede z manj kot 15 učenci, v polovici osnovnih šol v državi pa je manj kot dvesto učencev. Avtorji poročila vidijo možnosti prihrankov v manjšem obsegu administrativnega in drugega osebja, ki bi ga prineslo združevanje, a po Štrukljevih besedah ob tem pozabljajo na geografske zakonitosti Slovenije in težnje po centralizaciji, ki jih nekoliko zavira prav razvejana mreža šol, ki so zlasti v odročnejših krajih tudi kulturna središča, ki povezujejo kraj in ljudi.
O učnih rezultatih slovenskih učencev pri IMF nimajo večjih pripomb, razen tega, da države s primerljivimi dosežki (v okviru raziskave PISA, ki meri bralno, matematično in naravoslovno pismenost) porabijo za izobraževanje en odstotek BDP manj, kar naj bi pomenilo, da je slovensko izobraževanje po vloženih sredstvih manj učinkovito.
Misija IMF se je dotaknila tudi morebitnih prihrankov na področju visokega šolstva, pri čemer so izpostavili predvsem nujnost povečanja nadzora nad porabo in zaostrovanje pogojev za študente, ki so upravičeni do štipendij, subvencionirane prehrane, prevoza in drugih ugodnosti. Ugodnosti bi morale biti po njihovem mnenju namenjene samo tistim, ki študij končujejo v predvidenih rokih, bolj pa bi bilo treba zaostriti tudi kriterije o družinskih prejemkih.
Ko bomo zaznali posledice, bo že prepozno
A če bruseljski uradniki menijo, da omenjeni rezi ne bi bistveno vplivali na kakovost, so ravnatelji in sindikalisti prepričani, da to ne drži. Štrukelj opozarja, da je bilo v izobraževanju že doslej največ rezov v javnem sektorju in da učiteljev ni mogoče bolj obremeniti, ne da bi trpela kakovost. »Število otrok v osnovnih šolah se že štiri leta zapored povečuje, medtem ko število zaposlenih zmanjšujemo za en odstotek na leto. Učitelji so preobremenjeni. A ko bodo posledice postale očitne, bo že prepozno. Za to, da jih bomo popravili, bomo potrebovali desetletje in več. In takrat ne bo javnost krivde valila na politike, ki nerazumno režejo stroške, ampak na učitelje.«
V Veliki Britaniji so pred dnevi objavili raziskavo, ki je pokazala, da si več kot polovica učiteljev zaradi preobremenjenosti in slabih pogojev dela namerava v prihodnjih nekaj letih poiskati službo v drugih dejavnostih. »Ko polovica učiteljev želi dati odpoved, je jasno, da kakovostnih učinkov ni več mogoče dosegati. Upajmo, da se to ne bo zgodilo tudi v Sloveniji,« dodaja sogovornik, prepričan, da dokument IMF kaže tudi na popolno izgubo avtonomije resornega ministrstva.
Vlada je maja imenovala delovno skupino, ki naj bi na podlagi analize IMF pripravila konkretne predloge za proračun za prihodnje leto. Odgovor na vprašanje, ali je nasvete Mednarodnega denarnega sklada zavrnila glede na to, da naj bi se proračun resornega ministrstva prihodnje leto povečal za 48 milijonov, še čakamo.
