»Zaposlitveni center Grunt smo ustanovili zato, da bi v domačem okolju zagotovili delo, ki ga poznajo in zmorejo, tudi težko zaposljivim osebam iz lokalnega okolja,« je pojasnil specialni pedagog, soustanovitelj neprofitnega zavoda in njegov strokovni vodja Peter Svetina. Svoje znanje in bogate mednarodne izkušnje je združil s potrebami kmetije Zadrgal, katere gospodar Matija Zadrgal je bil pripravljen z odprtimi rokami in srcem združiti dobro s koristnim. Tako sta na pragu poletja skupaj ustanovila zavod za socialno podjetništvo na podeželju, kakršnega pri nas še ni bilo, meni pedagog, ki je že ustanovil več izvirnih zaposlitvenih zavodov za težko zaposljive. Med drugim je tudi avtor ideje Šentove turistične agencije za težje zaposljive, ki je za inovativnost na področju turizma prejela celo priznanje Združenih narodov.
Dela so vajeni že iz otroštva
Po nekaj mesecih se na kmetiji v Komendi vseh pet zaposlenih delavcev že dobro znajde in z navdušenjem opravljajo dela, ki so jih bili vajeni že v otroštvu in so jih doslej opravljali tudi doma ali pa na kmetiji pri sorodnikih. Le da zdaj za svoje delo prejemajo tudi plačilo v višini zajamčene plače, kar jim zvečine po letih brezplodnega iskanja službe še dodatno dviguje samopodobo in veselje do dela.
Vsi radi poprimejo za vsako delo, so zatrjevali med obiskom in dodali, da se tudi dobro razumejo. »In prav je tako, da vsi radi posežejo za vsakim delom, saj na kmetiji dela, ki ga nikoli ne zmanjka, ne moreš izbirati,« je jasen gospodar, ki vsak dan vstaja ob 4.30 zjutraj, ko je treba na petek in svetek pomolsti 65 krav molznic.
Zaposleni mu pri molži še ne pomagajo, saj je to za zdaj zanje prezahtevno delo. Ko pridejo ob 7. uri v službo, pa je na kmetiji, v hlevu in kuhinji tudi še dovolj drugega dela, pove gospodar. Kmalu bodo na kmetiji uredili prostore za zahtevnejšo predelavo mleka, za zdaj pa že izdelujejo jogurte in skuto, razpreda o načrtih gospodar ter doda, da zaposleni delajo tudi različne vrste rezancev, iz zelenjave in sadja pa marmelade, sokove in različne vložene zelenjavne mešanice.
Pri tem jim je še zlasti dragocena pomoč izkušene Simone Trtnik iz Kamnika, ki je, preden je zbolela, kot kuharica vrtela kuhalnico kar 18 let. Po bolezni se je začasno invalidsko upokojila in končala ekonomsko šolo, a zaposlitve ni več dobila. Zato je z veseljem poprijela za delo na kmetiji, kjer najraje peče krhke piškote, ki jih ljudje pri njih zelo radi naročajo. Ker povprašujejo tudi po tortah, se zaposleni že urijo tudi v tej spretnosti.
Delo na kmetiji je pisano na kožo tudi Mojci Firšt iz Blagovice, ki doslej še ni bila zaposlena. Prikrajšava desne noge je pri delu ne ovira, saj ima opornico, zatrjuje, medtem ko se spretno vrti po kuhinji, čeprav je še raje zunaj, kjer so ji na vrtu zaupali tudi nego rož. V hlevu sta za vile in metlo medtem poprijela Gašper Ravnikar s Klanca pri Komendi in Martin Lunar iz Domžal, ki sta tudi prvič zaposlena.
Med kupci veliko domačinov
»Naš cilj je zagotavljanje kakovostnih in trajnih delovnih mest na podeželju, zavod pa bo z zaposlovanjem težje zaposljivih oseb v kmetijski dejavnosti hkrati povečal tudi dostopnost in samooskrbno ponudbo lokalnega okolja,« še pravi Svetina in doda, da je na kmetiji že doslej kupovalo lokalno pridelane pridelke in izdelke veliko domačinov. Med njimi tudi profesorica klavirja Martina Bohte, ki je povedala, da na kmetiji že od nekdaj kupuje jajca, krompir, zdaj tudi rezance, gospodinjo pa rada povpraša tudi za nasvet, kako, kdaj in kaj zasaditi na domači vrt, saj je gospodinja Truda Zadrgal mojstrica za vse, je prepričana Bohtetova. Dodaja, da je kmetija Zadrgal vedno vzorno urejena, da so vsi redoljubni in zelo prijazni.
»Polizdelki in izdelki, ki bodo pridelani in predelani v zavodu, bodo namenjeni neposredni prodaji v prostorih zavoda, prodaji na tržnicah in stojnicah ter v ponudbi lokalnih ponudnikov,« še pojasni Peter Svetina in doda, da se bo mreža potrošnikov postopno širila, zavod pa oblikoval in vodil lastno blagovno znamko. V sklopu te bo odkupoval in predeloval tako pridelke z domače kot okoliških kmetij.
Zaposlitvenih centrov doslej na domžalsko-kamniškem območju še ni bilo, še pojasni strokovni direktor in doda, da na kmetiji ne razmišljajo o novih zaposlitvah, saj jih ne bi zmogli. Ne izključuje pa možnosti nekakšne franšizne dejavnosti. Zanimanja za ustanovitev podobnih zaposlitvenih centrov je namreč zelo veliko; na nedavnem kmetijskem sejmu v Komendi ga je o možnostih ustanovitve povprašalo kar sedem kmetov.
