Po dveh operacijah in hitri spomladanski vrnitvi v tekmovalne smučine vas veseli, da so težave z srčno aritmijo preteklost. Pohvalite se s hitrim okrevanjem po naporih, kar je bil prej alarm za težave. Gre za občutek ali strokovno utemeljitev?

Oboje. Glede na težave, skozi katere sem šla pozimi, se čudim, kako je to sploh šlo skupaj z vrhunskim športom. Dobro se počutim. Ni utrujenosti, tudi v tem obdobju, ko smo na pripravah na ledeniku Dachstein in pod njim. Ker so se težave lani začele prav v tem obdobju, sem letos še toliko bolj pozorna in skrbno pazim, da ob težkih treningih namenim pozornost tudi pravemu počitku. Ko se dobro spočijem, lahko treninge naredim veliko bolj kvalitetno.

Ni vas bilo na startu teka po planiški velikanki v tekaški štafeti.

Priznam, tovrstni izziv se mi zdi preveč krut. Tek sem si ogledala z vrha velikanke. Iz sprintov tudi približno vem, kako je bilo tistim, ki so plezali gor. Bolj kot na take tekmovalne izzive sem osredotočena na trening.

Ciljna ravnina za sprintersko tekmo svetovnega pokala v novem delu tekaškega središča v Planici je že nared.

Zelo se veselim januarske tekme. Lepo je, da je Planica pridobila organizacijo. Zame bo zelo pomembna tekma. Traso sem že večkrat prehodila, čakam končno različico. V glavi že vizualiziram tek na njej.

Z registrsko tablico na avtu daste vedeti, da ste »kr hitra«? Večji sklop tekem v pripravljalnem obdobju je bil verjetno le rolkarski festival na Norveškem, kjer ste v Tistedalu pri Haldnu zmagali na preizkušnji na 6 kilometrov. Imate kakšne druge merljive podatke glede pripravljenosti?

Ah, tablica. Včasih je tudi dobro, da na avtu kaj piše. (Smeh). Podatke s testov imam. Iz izkušenj pa vem, da poletje ne pomeni veliko. Zima šele vse razkrije. Na Norveškem smo dobile dobro primerjavo z delom najboljših norveških tekačic. Bile smo jim enakovredne. Za zimo sem prepričana, da bodo Norvežanke tudi brez nosečnice Marit Bjoergen dominirale.

Po slovesu Petre Majdič ste si z Katjo Višnar porazdelili breme pričakovanj javnosti, sedaj bo večina na vas?

Tega pritiska sem vajena. Tudi v Sočiju so govorili predvsem o moji pripravljenosti. Pritisk je zame izziv. Iz vsake situacije želim največ potegniti. Osredotočam sem nase. Ob tem sem prepričana, da so tudi druge zelo napredovale in bodo že to zimo pokazale zelo veliko.

Močna konkurenca znotraj reprezentance vas verjetno priganja tudi na treningih?

Ja, res je. Vse smo zelo tekmovalne. To je pozitivna plat te ekipe. Tudi Miha (Šimenc, op. p.) in Boštjan (Klavžar, op. p.) sta nam dekletom izziv. Že na treningih moram v polje rdečih obratov. Tudi na treningu se po prehodu ciljne črte uležem od izčrpanosti kot pozimi v sneg.

Kako vas po letu in pol okolica jemlje kot dobitnico olimpijske kolajne?

Glede kolajne vsi vemo, da je preteklost mimo. Spoštovanje je, a na tekmah se karte mešajo na novo. Je pa res, da je denimo pristop na Norveškem bolj spoštljiv, cenjen, z več pozornosti. Tam o teku in tekačicah vedo vsi vse do potankosti. Ni zaman tek šport številka ena.

Imate pogodbo z SZS že podpisano?

Ne. Čakamo na boljše čase. Niso še do konca definirane. Za nazaj je večinoma urejeno.