Za Maxa Schremsa, 27-letnega doktorskega študenta prava iz Avstrije in aktivista za večjo varnost osebnih podatkov, je bil včeraj dan zmagoslavja. Sodišče EU mu je pritrdilo v tožbi proti Facebooku ali natančneje njegovi irski hčerinski družbi, ki v ZDA pošilja osebne podatke evropskih uporabnikov, za katere na onem koncu Atlantika ni ustrezno poskrbljeno.
»Varni pristan«, ki to ni bil
Včerajšnja sodba luksemburškega sodišča pomeni razveljavitev 15 let starega dogovora med Washingtonom in Brusljem, imenovanega Safe harbour (po slovensko Varni pristan), ki je omogočal razmeroma prost pretok osebnih podatkov med EU in ZDA. S tem je postala prvi, simbolni korak k prekinitvi spornih praks ameriških oblasti in podjetij pri ravnanju z osebnimi podatki. Toda na kratek rok lahko hkrati tudi škoduje evropskemu gospodarstvu. AmCham EU, ameriška gospodarska zbornica v EU, ocenjuje, da bo sodba evropsko gospodarstvo stala 1,3 odstotka BDP ali okoli 170 milijard evrov, medtem ko naj bi izvoz storitev upadel za 6,7 odstotka.
Ne glede na morebitno gospodarsko škodo je ta za aktiviste nizka cena, če bo sodba pripeljala do resnih sprememb na področju varnosti osebnih podatkov. Kot so pokazala razkritja Edwarda Snowdna, je obravnava osebnih podatkov v Evropi in ZDA drastično različna. »Državna varnost« je v ZDA namreč postala izgovor za vseobsežno brskanje oblasti po čedalje obsežnejših arhivih osebnih podatkov evropskih državljanov.
»Sodba dokazuje, da masovni nadzor krši temeljne pravice ljudi in da ameriška podjetja preprosto ne smejo pomagati pri ameriških poskusih vohunstva,« je dejal zadovoljni Schrems, ki se je za tožbo odločil takoj po razkritjih prisluškovalne afere NSA, a jo je tedanji naslovnik – irski informacijski pooblaščenec – zavrnil.
»V tem primeru ne gre za Facebook,« pa so se na sodbo odzvali iz ameriškega velikana. In seveda imajo prav. Toda pravilneje bi bilo, če bi zapisali, da v tem primeru ne gre »samo« za Facebook, temveč tudi za Google, Amazon, na stotine drugih podjetij in način, kako bodo morali Američani v prihodnje ravnati z osebnimi podatki Evropejcev. V vmesnem času bi znal zavladati kaos, opozarjajo ekonomisti.
Zmeda, ki ne bo poceni
Čeprav sodišče EU s svojo sodbo vsekakor ni presenetilo, se oblasti na nove razmere (še) niso pripravile. Trenutno ni na vidiku nobenega novega dogovora o tokovih osebnih podatkov med EU in ZDA. Z vidika gospodarstva je to lahko precej problematično. Kajti splet in prosti pretok podatkov sta po navedbah družbe Brookings pomembna motorja ekonomske rasti, zaposlitev in blaginje. Povečujeta produktivnost, prek znižanja stroškov pa spodbujata trgovino.
Američani so lani v Evropo izvozili za več kot 125 milijard evrov digitalno dostavljivih storitev (angl. digitally deliverable services), kamor med drugim sodijo dizajn, svetovalne, inženirske, finančne in druge storitve. Tok blaga in storitev v nasprotno smer čez Atlantik je v študiji družbe Brookings ocenjen na dobrih 77 milijard evrov. Gre torej za več kot 200 milijard evrov vredno blagovno menjavo, ki jo je spodbujala precej ohlapna ureditev varovanja osebnih podatkov.
Ob prekinitvi toka osebnih podatkov se bo približno 4500 ameriških in evropskih podjetij soočilo s težko premostljivo oviro, ki bo mnoge primorala v odprtje podružnic v Evropi ali vsaj najemanje tukajšnjih podatkovnih centrov. Podatki – bodisi o bančnem računu, spletni pošti, naslovu bivališča bodisi v slikovni ali video obliki –, četudi shranjeni v računalniškem oblaku, ne plavajo nekje v ozračju, temveč so v podatkovnih centrih. In teh je precej več v ZDA kot v EU, kar pomeni, da je shranjevanje podatkov tam precej cenejše.
Google je denimo v zvezni državi Oregon nedavno zgradil »farmo strežnikov«, ki se razteza čez 15.000 kvadratnih metrov ali dve nogometni igrišči, v načrtu pa ima že gradnjo nove. Samo lani je za gradnjo novih podatkovnih centrov namenil nekaj milijard dolarjev. Amazon ni samo spletni trgovec, temveč tudi največji ponudnik storitev računalništva v oblaku z »vojsko« več kot dveh milijonov podatkovnih strežnikov. Spletni trgovec ima tako več strežnikov kot Slovenija prebivalcev. Evropa, kjer lahko med res velike tehnološke družbe štejemo SAP, Alcatel-Lucent in peščico drugih, medtem nima takšne infrastrukture.
