Generalni direktor Air France Alexandre de Juniac je izjavil, da nasilje na seji centralnega odbora v ničemer ni zmanjšalo volje vodstva družbe za pogajanja, kar je sindikat pilotov, ki je bil doslej nepopustljiv, pozdravil. To niti ne bi bila kako posebna novica, če ne bi v družbi v Roissyju prišlo do hudega nasilja. Sledilo je, ko so po seji upravnega odbora potrdili napoved, da nameravajo v prihodnjih dveh letih ukiniti nekatere linije in 2900 delovnih mest, pri čemer bi se število pilotov zmanjšalo za 300. Na sejo je vdrlo več sto zaposlenih, ki so pred tem zunaj demonstrirali. V nasilju zaposlenih je eden od varnostnikov izgubil zavest, drugi varnostnik in pet vodilnih članov družbe pa je bilo lažje ranjenih, med njimi oba direktorja, ki so ju na pol slekli in ki sta komaj ušla čez ograjo.
Drugi poslujejo z dobičkom
Sicer se je v zadnjih štirih letih število zaposlenih v Air France zmanjšalo s 63.000 na 51.000. Do napovedi novega odpuščanja je prišlo zato, ker piloti niso privolili, da bi se jim letna norma ur letenja povečala s 650 na 750 ur brez zvišanja plač. Norma 750 ur letenja na leto velja na primer za pilote Lufthanse in British Airways, ki pa zato nimajo višjih plač.
Air France mora povečati svojo konkurenčnost, saj mu nizkocenovni prevozniki, kot sta Ryanair in Easyjet, vse bolj prevzemajo potnike, prav tako pa tudi Emirates, Etihad in Qatar Airways, ki jih subvencionirajo bogate zalivske države. Od nekdanjih velikih evropskih letalskih prevoznikov so pomembni samo še British Airways, Lufthansa in Air France. A samo nemška in britanska družba znata izkoristiti sedanjo hitro rast števila letalskih potnikov v svetu, saj sta imeli v prvem četrtletju vsaka po pol milijarde evrov dobička, Air France pa kar 232 milijonov evrov izgube. Sicer obstajajo konflikti med piloti in upravo tudi v British Airways in Lufthansi, ki je imela v zadnjih 18 mesecih kar 13 stavk pilotov. Očitno je vodstvo Air France manj uspešno od obeh starih konkurentov, ko poskuša izigrati druge zaposlene proti pilotom.
Če se bodo težave nadaljevale, bi lahko v naslednjih letih Air France prevzela Lufthansa, kar bi hudo prizadelo samozavest Francozov. Sicer je francosko gospodarstvo v zadnjem času izgubilo kar nekaj svojih paradnih konj, tako je Alstom prevzel ameriški General Electric, Lafarge švicarski Holcim, Alcatel pa Finska Nokia.
Enim slovo, drugim odpravnina
Znova pa je pri Francozih, ki naj ne bi poznali kulture dialoga kot na primer Nemci, prišla na dan silovitost boja med zaposlenimi in delodajalci. Ta je najbolj izbruhnila leta 2009, ko so se zapirale številne tovarne in je prišlo do nekaj ugrabitev direktorjev. Delavci so pač uvideli, da klasične oblike boja, kot so stavka in pogajanja, pri uveljavitvi njihovih zahtev ne bodo imele učinka. Do ugrabitev je zlasti pogosto privedla napoved direktorja, da bo treba tovarno zapreti. Dejanje, do katerega prvotno pride iz obupa, nato dobi jasen cilj: dobiti čim višje odpravnine, kar zaposlenim uspe prav s pridržanjem direktorja.
V neki propadli tovarni pa so zaposleni zagrozili, da jo bodo razstrelili z vsem materialom, vrednim več milijonov evrov, če ne bo vsak delavec dobil 30.000 odškodnine. V svojem protizakonitem delovanju so imeli delavci moralno oporo v dejstvu, da številni direktorji propadlih podjetij na koncu dobijo večmilijonske odpravnine, medtem ko se morajo oni ob izgubi dela v najboljšem primeru zadovoljiti z drobtinicami. Priznati je treba, da je pri Air France, kjer ob velikih izgubah piloti branijo svoje precej visoke plače, situacija precej drugačna. mš
