Študenti, ki so v okviru programa Erasmus+ v tujini na praksi oziroma izmenjavi ali pa se tja v tem študijskem letu odpravljajo, bodo kljub drugačnim zagotovilom ministrstev vendarle deležni okleščenih štipendij. Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije je namreč 1. oktobra objavil razpis za dodatke, ki jih v namen krepitve mobilnosti k evropskim štipendijam primakne slovenska država. V brk vsem strategijam o povečanju mobilnosti in internacionalizaciji študija bodo študenti na izmenjavi oziroma praksi v tujini letos prejeli skoraj polovico manjši dodatek kot doslej – namesto 150 samo 80 evrov na mesec.

Scenarij, po katerem bi študenti ostali brez dodatka, je bil sicer v igri že maja, a so napovedi protestov nato spodbudile ministrico za socialne zadeve Anjo Kopač Mrak in ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič, da sta se zavezali k zagotovitvi teh sredstev. Medtem ko se je Kopač-Mrakova dogovora držala in s prerazporeditvami v okviru sredstev ministrstva zagotovila 860.000 evrov za omenjene dodatke, na ministrstvu za izobraževanje odgovornost prelagajo na sklad. »Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, tega dodatka nikoli ni prispevalo, ker za to ni imelo pravnih podlag – ne kar se tiče integralnih ne evropskih sredstev,« poudarjajo in dodajajo, da je dodatek do letos prispeval sklad. Zakaj na letošnjem razpisu udeležbe sklada ni, saj celoten proračun očitno zagotavlja ministrstvo za socialne zadeve samo, nam včeraj do konca redakcije niso pojasnili.

Finance ključna ovira do mobilnosti

»Gre za še en birokratski zaplet na ministrstvu za izobraževanje,« je prepričana predstavnica Študentske organizacije Slovenije Jelena Štrbac Nemec. »Takšen razplet nas sicer zelo preseneča, saj smo junija z obema ministricama sklenili dogovor, da bosta denar zagotovili.« Govor je bil menda tudi o možnosti, da se dodatek nekoliko zniža, nikoli pa, da se prepolovi. V ŠOS še vedno upajo na pozitiven razplet dogodkov, čeprav je ta, kot kaže, zelo malo verjeten. »Ministrstvo za izobraževanje se brani, da Slovenija kot ena od redkih držav sploh zagotavlja dodatno podporo za izmenjave v tujini. A dejstvo je, da ciljev bolonjske reforme, po katerih naj bi bila mobilnost do leta 2020 20-odstotna, s pičlima dvema odstotkoma študentov, ki se odpravijo na tuje, še zdaleč nismo dosegli.« Raziskava Evroštudent iz leta 2013 je nedvoumno pokazala, da glavna ovira za to ostajajo prav finance.

Kleščenju spodbud za izmenjave študentov nasprotuje tudi predsednik Svetovne mreže Univerze v Ljubljani dr. Zlatko Skrbiš, pristojen za promocijo in krepitev internacionalizacije slovenskega visokošolskega prostora. »Internacionalizaciji študija, ki je v Sloveniji še posebno ranljivo področje, s takšnimi potezami povzročamo nepopravljivo škodo,« je prepričan. Po njegovem mnenju so mednarodne izkušnje študentov ključna sestavina današnjih globalno usmerjenih poklicev in karier.

Študenti, ki so ali bodo letos odšli v tujino, ne da bi pred načrtovanjem tega koraka vedeli za precej skromnejše dodatke k štipendijam, bodo tako 80-evrska mesečna izplačila prejemali v povprečju pet mesecev. Ministrstvo za izobraževanje ob tem zagotavlja, da so v novi finančni perspektivi do leta 2020 predvideli določena sredstva za študentsko mobilnost, ki jih bodo namenjali tistim iz socialno šibkejšega okolja.