Sporno programsko opremo naj bi v avtomobile z dizelskim motorjem EA 189 namestili, ker naj v tistem obdobju v Volkswagnu (VW) ne bi imeli rešitve za doseganje zakonsko določene kakovosti izpuhov, ki hkrati ne bi zahtevala previsokih stroškov. Ker je bil motor, ki so ga razvijali od leta 2005, tik pred množično izdelavo, ki bi jo sicer morali ustaviti, so po pojasnilih inženirjev sprejeli odločitev o vgradnji spornega programa. Kdo naj bi sprejel odločitev oziroma odredil vgradnjo, ni znano, a nekateri inženirji naj bi s prstom pokazali na takratnega vodjo razvojnega oddelka pri VW Ulricha Hackenberga. Tega so sicer sredi prejšnjega tedna suspendirali, podobno kot še nekaj menedžerjev, ki so vodili razvojne oddelke VW. Hackenberg obtožb še ni komentiral.
Notranja revizija, ki poleg razgovorov vključuje tudi pregledovanje obsežne dokumentacije in elektronskih sporočil zadnjih desetih let, naj bi odkrila še, da je VW del problematičnih vozil opremljal še z opremo Continentala. V družbi so že zanikali, da bi kakor koli sodelovali pri spornem programiranju – vse naj bi opravili v VW. Podobno so pred časom zagotovili tudi v Boschu, kjer naj bi VW po nekaterih medijskih zapisih že leta 2011 opozarjali na sporno friziranje vozil. VW trenutno načrtuje vpoklic vozil in kot vse kaže, naj bi pri tistih, kjer so nameščali Boschevo opremo, zadostoval zgolj poseg v programske nastavitve, kar naj bi stalo le nekaj deset evrov na vozilo. Precej dražje pa naj bi bilo odpravljanje »napak« na 1,6-litrskih motorjih s Continentalovo opremo. Pri teh bodo, kot pišejo v časniku Bild, morali v VW zamenjati tudi nekatere dele samega motorja.
Afera po Merklovi ne bo načela nemškega ugleda
Medtem ko v VW mrzlično iščejo odgovorne za izbruh največje afere v zgodovini koncerna, se je oglasila tudi kanclerka Angela Merkel. VW je pozvala k čim hitrejši razjasnitvi zadev, a hkrati meni, da afera vendarle ne bo načela ugleda Nemčije kot dobre poslovne lokacije. Manj optimističen je novi prvi nadzornik VW Hans Dieter Poetsch, ki naj bi govoril celo o preživitveni krizi koncerna. V VW naj bi namreč že iskali rezerve v več kot 100 milijard evrov težkem investicijskem proračunu do leta 2018. Postaja pa jasno, da dokončna ocena stroškov afere še dolgo ne bo znana. Zdaj so vprašljive tudi subvencije za dizelske motorje in nižje davščine, ki so jih v primerjavi s kupci avtomobilov z bencinskimi motorji imeli kupci oziroma sami proizvajalci. O ukinitvi subvencij naj bi zaradi afere Dizelgate razmislila britanska vlada, VW pa po poročanju nemških medijev subvencije že vrača v Španiji, kjer je vlada nakupe vozil z dizelskim motorjem, ker naj bi manj onesnaževali okolje, subvencionirala s 1000 evri. Podobnih finančnih injekcij so bili deležni tudi nemški kupci oziroma VW. Kupci zdaj spornih vozil so namreč pri registraciji uradno okolju prijaznejših vozil plačevali nižje davke – potencialno gre za večmilijonsko davčno oškodovanje države.
