Več kot sedem mesecev je minilo od predobravnavnega naroka, na katerem se je okrajno sodišče v Mariboru prvič ukvarjalo z očitkom tožilstva, da je nekdanji mariborski župan zlorabil uradni položaj in pravice. Sodnica Tanja Husar si je sicer prizadevala pospešiti postopek in je želela kar pet narokov za glavno obravnavo opraviti v času sodnih počitnic. Ker pa takšno hitenje ni imelo pravne podlage, je moral ta primer, ki bo zastaral decembra 2017, počakati na jesen.
Obtožni akt obravnava razvpito javno-zasebno partnerstvo med Mestno občino Maribor in podjetjem Iskra Sistemi, ki se je sprevrglo v najodmevnejšo mariborsko afero zadnjih let, saj je posredno sprožilo množične proteste, ki so konec leta 2012 prisilili Kanglerja v sestop z županskega položaja.
Nacionalni preiskovalni urad in tožilstvo sta za tem pregledala razpoložljivo dokumentacijo in prišla do spoznanja, da naj bi se odgovorni na mariborski občini in v Iskri Sistemih že pred objavo javnega razpisa dogovorili, da bo posel dodeljen ljubljanskemu podjetju, naložbo pa bodo odplačali s pobranimi globami za prehitro vožnjo. Poleg tega naj bi se strinjali, da bodo posel zagnali šele leto pozneje, da ne bi oktobra 2010 ogrozili Kanglerjeve ponovne zmage na županskih volitvah.
Kangler je dobil novi mandat, občina pa je leta 2011 objavila razpis, ki je bil po prepričanju tožilstva spisan po meri Iskre Sistemov. V začetku leta 2012 so z Iskro Sistemi tudi podpisali pogodbo, po kateri bi zasebni partner svoj vložek dobičkonosno plemenitil z več kot 90-odstotno udeležbo v pobranih globah zaradi prehitre vožnje in vožnje skozi rdečo luč.
Na vprašanja tožilke in sodnice ni odgovarjal
Debelo uro je Kangler včeraj našteval vse postopkovne in procesne napake, ki sta jih – po njegovi oceni – v preiskavi zagrešila policija in tožilstvo. Poudaril je, da je vse, kar je zapisano v obtožnem predlogu, storil po službeni dolžnosti in da ni kaznivo, če se je kot župan seznanil s predlogom Iskre Sistemov.
V postopek izvedbe se ni vmešaval, ker da je zaupal stroki. Če bi se namreč vmešaval, bi radarje postavili pred vrtce in šole ter v najnevarnejša križišča, je včeraj zatrdil. »Če najdete enega uradnika v strokovnih službah na občini, na katerega sem vplival pri njegovem delu, me takoj zaprite,« se je branil. »Skrbel sem za prometno varnost in za čisto okolje, ne pa za polnjenje žepov.« Na vprašanja tožilke Katje Arnuš in sodnice Husarjeve ni odgovarjal.
V tem sodnem postopku se pretresa tudi kazenska odgovornost vodje mestnega urada za komunalo, promet in prostor Vilija Eisenhuta, Tomaža Vrčka iz podjetja Iskra Sistemi ter direktorja Inštituta za javno-zasebno partnerstvo Boštjana Ferka. Tožilstvo jim očita, da so županu pomagali zlorabiti njegov uradni položaj. Eisenhut je včeraj zavrnil vsakršno krivdo, Vrčka in Ferka pa bo sodišče zaslišalo na prihodnjem naroku.
