V nedeljo je v prostore Moderne galerije, kjer zaradi kritičnih razmer v kulturi in zaskrbljujočega odnosa ministrstva za kulturo do ustvarjalcev vse od minule srede gladovno stavka umetnik Miha Turšič, eden od soustanoviteljev zavoda Ksevt v Vitanju, prišlo povabilo na sestanek z ministrico Julijano Bizjak Mlakar. Ta se je danes zjutraj tudi zgodil, trajal približno dve uri, vendar napredka ni prinesel.
Z etiko proti ignoranci
»Z gladovno stavko nadaljujem in ostajam pri svojih zahtevah,« pravi Turšič. In kaj se je zgodilo na sestanku? »Glede moje prve zahteve, odstopa Biserke Močnik s položaja direktorice direktorata za ustvarjalnost, je ministrstvo v grobem zanikanju, kar obžalujem. Toda dejstvo je, da je za zaplet pri financiranju Ksevta odgovoren tako imenovani molk organa – torej popolna neodzivnost struktur ministrstva in njihovo zavračanje dialoga. Še več, namesto da bi se ministrstvo začelo pogovarjati o težavah, je raje sprožilo negativno kampanjo proti Ksevtu in poskušalo kriminalizirati njegovo delovanje. To dovolj pove o stanju na ministrstvu; in zaradi takšnega stanja je sram tudi mene.«
Nič bliže izpolnitvi nista niti drugi Turšičevi zahtevi, preoblikovanje Ksevta v delujočo nacionalno institucijo in zvišanje sredstev za kulturo na dva odstotka državnega proračuna. »Glede prvega so bile sicer dane neke medle obljube, s katerimi si je težko pomagati; glede drugega pa je ministrica omenila pripravo zakona o interventnih vlaganjih v kulturo, ki pa ne spremeni mojega stališča, da je treba kulturo danes obravnavati drugače kot v 19. stoletju, pri tem pa iskati sinergije in medresorska povezovanja.« Pri gladovnem protestu bo zato vztrajal, saj meni, da so njegove zahteve »skromne in razumne«, njegova odločitev za stavko pa »popolnoma etična«.
»Sramota za slovensko kulturo«
Podporo Turšičevim zahtevam so medtem že izrazili nekateri posamezniki, med njimi tudi Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije, kjer mu nudijo prostor za protest. »Tudi mi smo, tako kot številne druge kulturne ustanove, žrtev večletnih zaporednih finančnih rezov. Medtem pa naša država krepi financiranje represivnih aparatov, kar ni smer razvoja, ki si jo želimo.« Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, pristavlja: »Sram me je, da že pred časom nisem naredil enako kot Turšič. Kajti na področju znanosti je položaj še slabši, a znanstvena srenja ni zmogla nič več od precej mlačnega javnega pisma.« Popolno solidarnost s Turšičem je izrazil tudi Ivo Svetina, predsednik DSP, ki je ministrico pozval, naj konča zaplet, ki je »sramota za slovensko kulturo«. S pismom pa se je oglasil še bivši minister za kulturo Uroš Grilc, ki je mnenja, da je sklep o financiranju Ksevta, ki ga je aprila lani sprejela vlada, sedanja sestava ministrstva pa »spregledala«, zaradi izkazanega javnega interesa zavezujoč tudi za naprej.
Gladujočega Turšiča, ki je doslej izgubil približno pet kilogramov, je včeraj pregledal zdravnik, ki je njegovo psihofizično stanje ocenil kot dobro. Medtem pa kulturniški duhovi postajajo vse bolj razvneti. »Končno se je nekdo zares, ne le z besedami, postavil proti nevzdržnim razmeram,« je slišati med številnimi nezadovoljnimi ustvarjalci.
