PGD Trnovo je eno redkih gasilskih društev, ki je uveljavilo model enotirnega sistema vodenja. Petčlanski upravni odbor se sestaja enkrat mesečno, vodi pa ga poveljnik Tomaž Kavčič.

Razširjena sestava odbora se imenuje poveljstvo in jo poleg odbora sestavljajo pomočniki poveljnika za posamezno gasilsko dejavnost, na primer za dihalno tehniko, tehnično reševanje, strojništvo in podobno. Člani teh skupin na določenih področjih opravljajo različne naloge, pri čemer so neposredno podrejeni vodenju in koordinaciji področnega pomočnika. Poveljnik Tomaž Kavčič pojasnjuje, da takšna organizacija zahteva ekipno delo in pravo koordinacijo, a je s pravimi ljudmi na pravem mestu zelo uspešna: »S staro organiziranostjo nismo bili zadovoljni. Enostavno je bilo preveč različnih sej in komisij, ki niso prinesle potrebnih rezultatov. Zato klasičnih komisij za delo z različnimi tematikami in kategorijami članov nimamo, steber delovanja društva je gasilska operativa in tehnika.«

Več odraslih novih gasilcev

V požarnem okolišu gasilskega društva Trnovo so tri osnovne šole, šest vrtcev, in srednja šola. V sodelovanje z mladimi vlagajo veliko časa in otroci so redni gostje gasilskega doma. Kljub temu se pogosto izkaže, da imajo v družbi pred gasilstvom prednost druge dejavnosti, v gasilstvu in prostovoljstvu pa se ne vidi prave vrednosti. Zato se za gasilstvo odloča več odraslih kot mladih. A poveljnik Kavčič pravi, da današnji čas ni najbolj naklonjen niti starejšim gasilcem: »Program in usposabljanje ter zdravstveni pogoji so zahtevnejši kot nekoč, obenem pa normalno opravljanje prostovoljstva preprečuje še nerazumevanje delodajalcev. V naši gasilski enoti izvajamo redno urjenje in interno izobraževanje vsak delovni četrtek v letu, za dodatne naloge pa so razpisani dodatni termini. K temu prištejmo še druge programe in naloge, pa dobimo cel delovnik gasilca prostovoljca. Gasilstvo je način življenja, ki pa mu v takšnem okolju včasih zmanjkuje prostora.«

Gasilske veselice jemljejo zelo resno

Gasilska veselica v Trnovem nikoli ne umanjka. Prvo so organizirali ob odprtju gasilskega doma leta 1961. V zgodovini društva so bile veselice namenjene predvsem zbiranju sredstev za delovanje društva in v najboljših letih so jih pripravili celo večkrat letno. Takrat naj bi premožnejše trnovske družine pokupile dobršen del srečk, dobitke pa prepustile društvu, da je lahko organiziralo srečelov na naslednji veselici. Danes so gasilske veselice v Trnovem namenjene predvsem pristnemu srečevanju sosedov in prijateljev, gasilci pa ne pozabijo povedati da njihove veselice strogo sledijo tradiciji – z izbrano ponudbo pečenja, dobrim kruhom in hladnim ljubljanskim pivom, narodnozabavnim ansamblom in gasilskim srečelovom.

V spominu ostanejo tudi najmanjše intervencije

Društvo po pogodbi z Mestno občino Ljubljana in Gasilsko zvezo Ljubljana opravlja javno gasilsko službo, hkrati pa še vrsto dodatnih nalog s področja zaščite in reševanja. Pogodbeno je vezano tudi na Gasilsko brigado Ljubljana, ki ji nudijo tehnično pomoč z dvema gasilskima voziloma. Razpolagajo s štirimi gasilskimi vozili, gasilsko-reševalnim čolnom in priklopnikom za logistiko. Ob porastu vremenskih nevšečnosti v zadnjih letih so izpostavili več zahtevnih večdnevnih intervencij. Ob poplavah v Ljubljani so pomagali leta 1990, 2004, 2010 in 2014, spominjajo se tudi snežne ujme iz leta 1999 in lanskega žledoloma, ki ni prizanesel niti Ljubljani.

Posredovanje v naravnih nesrečah in drugih obsežnejših primerih pusti svoj pečat in vliva tudi ponos. Takrat se pokaže prava vrednost prostovoljnega dela, a pogosto na račun velikega opustošenja in žalosti. Gasilci PGD Trnovo pravijo, da so najlepše tiste intervencije ki se jih spomnijo po zabavnih dogodkih in dobrih delih, zato se misli večkrat vrnejo k uspešnemu reševanju kakšne domače živali, k prijaznim sosedom in gospe Kučan, ki jim je včasih kar na intervencijo prinesla sveže pečeno pecivo, ali pa h gospodični, ki so ji pomagali rešiti blazino, ki je pred nevihto padla na streho bloka ... (jb)