Delovna sposobnost nam omogoča, da zaslužimo denar in s tem preživljamo sebe in od nas odvisne. Če delovno sposobnost izgubimo, ne moremo več delati in služiti denarja. Delovno sposobnost lahko izgubimo začasno (bolniška odsotnost) ali pa trajno (invalidnost). Glede na različne študije lahko rečemo, da so med 25. in 65. letom starosti možnosti za invalidnost (posledica nesreče ali bolezni) veliko večje kot možnost za smrt.
Poškodbe lahko utrpimo kadarkoli, na sprehodu, pri vožnji s kolesom, pri vožnji z avtomobilom, pri igri ... Te poškodbe lahko saniramo hitro ali pa za rehabilitacijo potrebujemo zelo veliko časa. Niso pa samo usodne poškodbe tiste, ki človeka prikrajšajo za delovno sposobnost, po statističnih podatkih vsakih štirideset minut enemu prebivalcu Slovenije na novo diagnosticirajo raka, pa rak pomeni samo 31 odstotkov vzrokov najpogostejših smrti v letu 2012 (Vir: Zdravstveni statistični letopis 2012). Tu so še bolezni srca in ožilja, bolezni dihal ... Po statistiki bo skoraj sedem od desetih Slovencev v času svojega življenja zbolelo za eno izmed najpogostejših težjih bolezni, smrtnost pri hujših boleznih pa je približno 50-odstotna v petih letih. Tisti, ki preživijo, se ali vrnejo na delo ali pa se invalidsko upokojijo.
Glavni problem je izpad dohodka
V primeru delovne nesposobnosti smo najprej na bolniškem dopustu, kar že pomeni manjši izpad dohodka (nadomestilo je le redko stoodstotno, ni nadomestila stroškov prevoza, malice, stimulacij itn.), navadno pa z njim pridejo še stroški zdravil (alternative, zdravil z belega recepta, kreme, fizioterapije itn.). Če sta poškodba ali bolezen tako hudi, da obstaja sum, da se ne bomo več vrnili na delovno mesto, nas invalidska komisija označi za invalidskega upokojenca. V tem primeru nam ZPIZ izračuna invalidsko pokojnino, ki je odvisna od naše pokojninske osnove in delovne dobe. Po statističnih podatkih iz leta 2014, ki jih objavlja ZPIZ, je od vseh upokojencev kar 14,7 odstotka takih, ki so upokojeni invalidsko, povprečna invalidska pokojnina v letu 2014 pa je bila 475,88 evra.
Zaradi bolniške odsotnosti nas torej najprej doleti manjši izpad prihodka, nastopijo pa tudi dodatni stroški. Če se upokojimo zaradi zmanjšane delovne sposobnosti, pa so naši prihodki trajno nižji. In vsi vemo, da je s slabimi 480 evri invalidu težko preživeti.
Potrebna zavarovalna vsota
Pri zaščiti delovne sposobnosti se za ugotovitev potrebne zavarovalne vsote naslonimo na svoje sedanje prihodke ter odhodke. Glede na svojo pokojninsko osnovo in delovno dobo moramo izračunati, kolikšen bo znesek, ki ga lahko ob invalidski upokojitvi v danem trenutku pričakujemo od države. Na drugi strani moramo opredeliti mesečni znesek, ki ga potrebujemo za nadaljevanje življenja. Ta mora biti najmanj mesečna premija za dom ali oskrbo na domu (če jo potrebujemo), tej pa moramo prišteti še obveznosti za morebitne kredite, mesečne stroške za otroke in druge tekoče obveznosti, ki se nam s tem ne bi zmanjšale. Ko ugotovimo višino potrebne dodatne rente v primeru delovne nesposobnosti, smo bližje tudi izračunu potrebne zavarovalne vsote. K temu prištejemo še znesek za prilagoditev življenjskega okolja oziroma življenjskih okoliščin. In kako dolgo moramo biti zavarovani? Odgovor je preprost: najmanj do upokojitve.
Koliko to stane
To je odvisno od vaše starosti, zdravja, načina življenja (kajenje, nevarni športi) in želene dobe. Ceno takih zavarovanj namreč zavarovalnica postavi glede na statistiko celotne populacije, torej glede na to, kakšna je statistična verjetnost, da se boste v dobi zavarovanja resno poškodovali ali zboleli za težjo boleznijo. Če se torej zavarujete mladi, je zavarovanje cenejše.
Še o rešitvah na tem področju
Ljudje smo nagnjeni h kupovanju celovitih oziroma paketnih rešitev, zato stranke potrebne zavarovalne vsote pogosto kupijo v obliki življenjskega zavarovanja z varčevalno komponento in dodatnimi kritji (invalidnost, težje bolezni). Če gre za manjše zavarovalne vsote, je takšna izbira morda smotrna, vsekakor pa je bolj pregledno, če se ločijo komponente zavarovanj in varčevanj in se to sklene po ločenih produktih. Svetujemo vam torej nakup potrebne zavarovalne vsote za invalidnost kot riziko zavarovanje.
Odločitve glede zavarovanj morajo temeljiti na potrebah nas in tudi naše družine, naše starosti ter ekonomskih razmer. Poznamo namreč veliko oblik zavarovanj, žal pa ni enega samega zavarovanja, ki bi ustrezalo vsem. Ker vlada na trgu prava poplava takšnih in drugačnih produktov, med katerimi se je težko znajti, vam predlagamo, da zase primerno rešitev poiščete s pomočjo strokovnjaka za osebne finance. Tak strokovnjak pozna vse produkte na trgu in ponudbo lahko prilagodi vam oziroma za vašo specifično situacijo sestavi rešitev, ki je za vas najbolj primerna.
