Primerjajmo to s slovenskimi jezikovnimi viri na spletu. Če vtipkamo v iskalnik »slovenski jezikovni portal«, dobimo na vrhu povezavo do slabo urejenega seznama, ki vsebuje najbrž vse slovenske oziroma s slovenščino povezane slovarje na spletu, vmes pa še kakšno drugačno gradivo, in povezave do njih. Kar veliko jih je, a so dostopni le vsak zase.
Med njimi najdemo najmanj tri, ki poskušajo biti integracija. Prvi (namreč prvi navedeni na tisti slabo urejeni strani) je na spletni strani Inštituta Frana Ramovša, ki ponuja cel kup slovarjev (tudi SSKJ in pravopis, seveda) in ima celo iskalnik. In ko sem v iskalnik vtipkal besedo »beseda«, sem dobil epohalen odgovor: »Vaše iskanje ni bilo uspešno.« Hm. Nekdo tukaj nečesa ne razume. Najbrž sem to jaz.
Drugi je Amebisova aplikacija z imenom ASP+, ki si jo naložimo (zastonj) in uporabljamo ločeno od brskalnika. Vsebuje obsežno zbirko slovarjev, od SSKJ in pravopisa prek dvojezičnih, celo Doklerjevega, do različnih specialnih, kakršna sta bibliotekarski in klekljarski. Niso integrirani. Če vtipkamo »beseda«, se pokaže enainštirideset povezav (po posameznih slovarjih pač), ki jih moramo prebrskati. Mešana zbirka: nekaj prevodov, nekaj definicij, nekaj pregibanja, nekaj podvajanja...
Tretji je (prav tako Amebisova) spletna aplikacija Termania, ki tudi vsebuje cel kup slovarjev. To je aplikacija na brskalniku, problem pa je enak kot pri ASP+. Če vtipkamo »beseda«, dobimo deset strani s po desetimi rezultati za to geslo. Dovolj dobra metoda, če ne vemo, kaj iščemo. Če pa vemo, pač odpremo ustrezni slovar, ne? To je odgovor za telebane.
Evroterm se imenuje »večjezična terminološka zbirka«, ki je bila ustvarjena za pomoč pri prevajanju pravnih aktov (podpisana je Vlada RS). Načeloma še kar uporabna zbirka, če prevajamo kaj s pravnega ali upravnega področja. Seveda pa ni v našem smislu integrirana. Če vanjo vtipkamo »beseda«, dobimo tole: »Število zadetkov: 0. Zadetki iz zunanjih virov: 0. Iskane besede ni v zbirki, so pa v njej naslednje podobne besede.« In potem deset podobno zvenečih besed iz tujih jezikov, med njimi »biocid«. Ta bo prava.
Med boljšimi aplikacijami z dvojezičnimi slovarji je interaktivni spletni-slovar.com, zaradi katerega lahko končno nehamo uporabljati Gradov slovensko-angleški slovar. Ta je kvečjemu za razvedrilo, če se hočemo smejati. Edini razlog, da ni slabši kot googlov prevajalnik, je, da to sploh ni mogoče.
Etimološki slovar Franceta Bezlaja (in sod.) ni prosto dostopen. Najdemo samo oglase zanj, ki pa pripeljejo k temu podatku: razprodano. Bolje, da ni na voljo, kakor da bi bil na voljo vsem? Kolikor vem, je bilo tudi to delo plačano iz javnih sredstev. Zakaj torej slovar ni brezplačno dostopen na spletu, tako kot vsi drugi? Še bolje, zakaj ga ne integrirajo v SSKJ? In s tem začnejo proces integracije slovarjev? Doslej so se, če je kdo omenil etimologijo v povezavi z gesli v SSKJ, otepali z nedoločnimi izjavami – pravzaprav bolj izgovori –, da gre za »specialni slovar« (seveda gre, to ni kakšno odkritje, a izhodišče je še vedno slovar slovenskih besed; večji angleški slovarji, na primer, s tem nimajo nobenih težav). Kaj delajo zdaj, ko je razprodan? Pripravljajo novo tiskano izdajo? Posumili bi, da bi radi iztržili, kolikor je s prodajo mogoče. Kje je tu država, da napravi red? Ministrstvo za kulturo?
Podoben izgovor imajo za sinonime. Če pogledamo kateri koli angleški slovar, vidimo, da definira gesla večinoma s sinonimi in redko z opisom pomena. V slovenščini se to ne da? Mogoče res ne. Mogoče še vedno nimamo slovarja sinonimov zato, ker je knjižna slovenščina s sinonimi dokaj revna (v primerjavi, recimo, z ruščino). Zasluge imajo vsaj deloma jezikovni puristi, ki čistijo jezik vsega, kar zaudarja po hrvaščini in srbščini. To je novejši trend; prej so čistili nemške izposojenke. Nekoč sem že pisal o tem, da najdemo v SSKJ in pravopisu sinonim samo tedaj, ko gre za »pravilnejši« izraz, torej ni v pravem pomenu besede sinonim, temveč prej prevod gesla v knjižno slovenščino.
Imamo na desetine slovarjev, ki jih lahko pregledujemo vzporedno. Kaže, da še nikomur ni prišlo na misel, da bi jih združil, kakor bi bilo za splet primerno. Integrirani slovar ni nič nemogočega, zahteva pa nekaj dela. Ne bi bil to dober izziv in izvrsten projekt za naše spletne strokovnjake za jezik? Ne bi raje, namesto da prepisujejo tiskane slovarje v spletne, napravili kaj novega?
Naj povzamem, kako si predstavljam integrirani spletni slovar slovenskega jezika. Osnova bi bil pravopis, ki bi mu dodali definicije, sintagme in fraze iz SSKJ in področnih slovarjev (tudi gesla iz teh slovarjev, če je treba). Sinonimi so lahko dodani tudi pozneje ali še bolje – sproti. Vse v takem slovarju se lahko dodaja in popravlja sproti, ni pa razloga, da ne bi bilo vključeno vse, kar je že dognano (tudi HJP je očitno »work-in-progress«). Naprej, naš slovar bi podal etimologijo (od kod beseda izvira) in onomastiko (katera imena izvirajo iz nje). In nazadnje bi bili dodani prevodi v slovenska narečja in tuje jezike. Pač vse, kar imamo, a je razsuto po različnih slovarjih. Hkrati bi dobili odlično (in stalno) priložnost za prepotrebno revizijo.