Po objavi članka o tem, kako je ena od bank sedem let (zakonito) z zaračunavanjem stroškov vodenja praznila pokojnikov transakcijski račun in tako na njem ustvarila negativno stanje, nato pa dediče obvestila o morebitni sodni izterjavi tega »dolga«, smo v uredništvu prejeli več klicev bralcev. Opozorili so na domnevno sporno prakso, po kateri banke po končanem zapuščinskem postopku s sodišča prejmejo celotno odločbo o zapuščini pokojnika. Ali imajo banke pravico razpolagati z vsemi podatki o dedovanju premoženja družinskih članov pokojnika ali pa gre morebiti za kršenje zakona o varstvu osebnih podatkov?
Odvetnica Nataša Pirc Musar, nekdanja informacijska pooblaščenka, pojasnjuje, da banke z zahtevo po predložitvi sklepa o dedovanju ne kršijo zakona o varstvu osebnih podatkov. Dejstvo je namreč, da lahko le tako z odločitvijo sodišča zagotovijo nakazilo denarja dedičem. »Za izplačilo sredstev z bančnega računa pokojnika banka potrebuje pravno podlago. Praviloma je to pravnomočen sklep o dedovanju, na podlagi katerega ni sporno, komu in koliko denarnih sredstev s pokojnikovega računa naj banka izplača. Pravice iz sklepa o delovanju pa dedič ne more izkazati na drugačen način kot z njegovo predložitvijo,« pravi Pirc-Musarjeva. Če bi banka poleg vpogleda želela še kopijo sklepa, pa lahko dediči prekrijejo ali zahtevajo prekritje dela sklepa o dedovanju, ki se nanaša na dedovanje drugega premoženja pokojnika, kot so na primer premičnine, nepremičnine, vrednostni papirji in podobno, svetuje Pirc-Musarjeva. Sodišče samo sklepa o dedovanju banki ne vroča. »Ker pa s sredstvi na bančnem računu pokojnika lahko razpolagajo le njegovi dediči, je predložitev pravnomočnega sklepa o dedovanju, s katerim se oseba, ki želi finančno transakcijo, izkaže kot dedič, nujna,« poudarja.
Bogataj: Banka je dolžna skrbno pregledati listine
»Sklep o dedovanju je sodna odločba, s katero sodišče (med drugim) določi predmet zapuščine in dedne upravičence. Kadar so predmet dedovanja sredstva na osebnem računu pokojnika, bo sklep o dedovanju vseboval tudi odločitev o dedovanju teh sredstev. Banka je v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP) upravičena do tistih podatkov, ki jih potrebuje za izvršitev odločitev zapuščinskega sodišča in ki se nanašajo na sredstva na pokojnikovih bančnih računih,« pa pojasnjuje Jože Bogataj, namestnik informacijske pooblaščenke.
Ob tem opozarja, da mora banka kot upravljalka osebnih podatkov zagotoviti pravilnost in ažurnost osebnih podatkov, ki jih vodi v svojih zbirkah. Zaradi tega lahko pred vnosom podatkov v zbirko preveri pravilnost osebnih podatkov z vpogledom v osebni dokument ali drugo ustrezno javno listino. »Banka je po našem mnenju celo dolžna opraviti skrbni pregled takšne listine, saj bi drugače lahko kršila določbe zakona o varstvu osebnih podatkov o dolžnostih vodenja pravilnih in ažurnih osebnih podatkov. Osebni dokument ali druga ustrezna javna listina (sem spada tudi sklep o dedovanju) torej služi kot vir, na podlagi katerega temeljijo zapisi v zbirki osebnih podatkov oziroma je bila opravljena sprememba podatkov v zbirki,« pravi Bogataj. Kljub temu da zakon o varstvu osebnih podatkov (ZOVP) ne daje izrecne zakonske podlage za fotokopiranje javnih listin in sklep o dedovanju vsebuje tudi podatke o premoženju, pa kopiranje in shranjevanje takšnih sklepov ali drugih po Bogatajevem mnenju samo po sebi še ne pomeni kršitve določb ZVOP. Kršitev bi lahko nastala šele, če bi se na primer kopije uporabile za namene, ki z vnosom in spremembo podatkov nimajo nobene zveze, če upravljalec zbirke osebnih podatkov ne bi zagotovil ustreznega zavarovanja takšnih kopij ali pa če shranjenih kopij po preteku roka shranjevanja ne bi ustrezno uničili.
