Občutki pred tekmo, med njo in po njej so bili zelo prijetni, a sočasno tudi težki. V Celju sem preživel tri fantastična in nepozabna leta, zato je bilo veliko čustev, ki jih je pač nemogoče v celoti skriti. Koža se mi je kar naježila, ko sem videl čudovite navijače in super vzdušje na tribunah Zlatoroga. A moram priznati, da sem vendarle pričakoval kakšnega gledalca več. Vseeno je prijetno igrati v Zlatorogu, čeprav bolj v dresu domačega kot gostujočega kluba. Tudi aplavz, ki sem ga dobil ob predstavitvi igralcev, je bil dokaz, da me ljudje v Celju niso pozabili, čeprav sem prišel v dresu nasprotnega kluba. A takšno je pač življenje vrhunskega športnika.
Wisla je v prvem polčasu vodila že za osem zadetkov (17:9), v drugem pa so se Celjani približali le na dva. Kaj je bil razlog za velik padec v igri?Tako kot celjska je tudi naša ekipa precej mlada, talentirana in v procesu razvoja. Zato je logično, da prihaja do večjih ali manjših nihanj v igri. Očitno je bilo, da smo tudi telesno malce padli, da smo se preveč spraznili tako telesno kot duševno, da smo se morebiti podzavestno prehitro zadovoljili z visoko prednostjo in razmišljali o tem, da je že vse končano. A najpomembneje je, da smo se po tem, ko so se nam Celjani približali zgolj na dva zadetka zaostanka, spet dvignili, se vrnili v igro in zanesljivo tekmo pripeljali do konca. Iz Celja smo odnesli zelo pomembni točki, kar je vse prej kot lahko in kar bo v letošnji evropski ligi prvakov uspelo le redkim ekipam.
Z remijem proti Veszpremu in zmago v Celju je Wisla naredila velika koraka na poti do osmine finala.Drži, da sta to odlična dosežka in da smo na dobri poti. A do konca skupinskega dela je še enajst tekem, zato je še vse mogoče in odprto. V klubu razmišljamo in gremo le od tekme do tekme, ničesar ne prehitevamo, računamo in kalkuliramo. Noben nasprotnik, tudi favoriti ne, nas ne sme jemati z levo roko, ker se lahko to vsakemu hitro maščuje. Je pa seveda naš osnovni cilj uvrstitev v osmino finala.
Pred sezono so Wislo zapustili trije vrhunski igralci (Jurkiewicz, Syprzak, Tjumencev), prišli so tudi trije (Oneto, Žitnikov, Konitz). Je Wisla v tej sezoni slabša ali boljša?Težko je primerjati igralski kader in odgovoriti na to vprašanje. Toda vsaj na papirju smo malenkost slabši predvsem na področju izkušenj, kar se je pokazalo tudi na tekmi v Celju. Mariusz Jurkiewicz in Saša Tjumencev sta izkušena in prekaljena igralca. A manjše izkušnje smo uspešno nadomestili z mladostjo, hitrostjo, elanom, agresivnostjo.
Po tej sezoni odhajate v Magdeburg, kjer igrata tudi Slovenca Jure Natek in Marko Bezjak. Zakaj zapuščate Wislo?Da ne bo pomote: v Plocku se fantastično počutim, vse je super: klub, soigralci, trener, navijači, okolje... Za odhod v Nemčijo sem se odločil že pred časom in tudi že podpisal pogodbo z Magdeburgom. Prepričan sem, da sem se pravilno odločil, odhod v Nemčijo pa je nadaljevanje igralske poti, ki sem si jo želel, zamislil v glavi in začrtal. Magdeburg je velik in slaven klub z bogatimi uspehi, zgodovino in tradicijo, ponudba takšnega giganta pa se ne odbija. Tudi zato, ker me je želel imeti trener. Klub je v velikem procesu razvoja in napredka, ima vizijo in gradi sistem, v katerem je velik poudarek tudi na mladih igralcih. Verjamem, da bo Magdeburg resen kandidat za prva tri mesta v nemški ligi.
Ali se lahko od Plocka poslovite z naslovom poljskega prvaka, na katerega Wisla čaka že od leta 2011?To bi bilo super, fantastično. Nadejam se, da bomo končno prekinili več kot štiriletno vladavino Kielc na Poljskem. Kielce so izkušenejša in po imenih kakovostnejša ekipa od Wisle, močna na vseh področjih, toda vse se odloča na igrišču. Iz sezone v sezono smo jim bliže, kot posamezniki in ekipa napredujemo, tako da razlika vendarle ni tako velika, kot kaže njihova premoč v lovorikah v zadnjih štirih sezonah. Morebiti nam le uspe osvojiti eno lovoriko, prvenstvo ali pokal, morebiti pa kar obe.
