Novi zakon o dimnikarski dejavnosti, 2.

V svoji paleti delovanja imajo ti visokousposobljeni, vsestranski »strokovnjaki« poleg že omenjenih nadzorov meritve na pečeh, ki jih izvajajo za velike denarje (60 evrov), pa ne vedo, zakaj. Skrbijo za zdravje državljanov, zlasti tistih, ki imajo peči, da ne bodo umrli. Nerodno je le, da se ne ve, kaj natančno počnejo, razen da izstavljajo visoke račune (slabo se piše narodu, za katerega zdravje bodo skrbeli dimnikarski kapitalisti). Tu je še nadzor nad pečmi (čiščenje?), učinkovita raba energije, prezračevanje in… Narod je v preteklosti veliko pretrpel in plačal zaradi nestrokovnega dela (»fuša«) in ni pripravljen še naprej prenašati takih hazardov.

Zelo pomembno je, da bodo »visokostrokovni dimnikarji« namesto lastnikov odločali o primernosti nabave kurilnih naprav (čl. 27), lastnik pa lahko le plača (tudi vse drugo). Zanimivo je vse, razen dela dimnikarja, saj je to šele na 4. mestu v delovnem programu. Če ta nič drugega ne zna, lahko svetuje – norosti?

Videti je, da si želijo ministrstva deliti pogačo in si razdeliti dimnikarski lobi (verjetno je to zamisel g. Gašperšiča, ker se mu kolca po dimnikarjih). Zaradi lastnih interesov birokratov in njihovih partnerjev želijo razdeliti naprave, ki služijo istemu namenu, samo da bi prišli do »posebne dimnikarske« dejavnosti s posebnimi dohodki – sramota!

Obstoječi zakon so birokrati ustvarjali od leta 2004 do 2010 v petih nadaljevanjih po potrebi in vsak je bil za državljane slabši in represivnejši, od povečanih kazni do zapora in famoznega cenika, ki je unikum korupcije v EU. Tudi pri tem niso dovolili CI, da bi sodelovali, kot pri sedanjem skrpucalu ne. Tudi tu so predvidene štiri dopolnitve zakona z mahinacijami po sprejetju zakona, kar je nesprejemljivo.

Sistem, gradnja in uporaba novejših tehnologij se spreminja, zato se in se še bodo spreminjale potrebe po dimnikarstvu.

Približno 30 % objektov ima svoje potrebe rešene z alternativnimi viri (ta trend se povečuje) in dimnikar ni potreben.

Nadaljnjih 40 % objektov ima vgrajene moderne dimnike (nerjaveči in schiedel), ki ne zahtevajo pogostega vzdrževanja (na 10–15 let) ob predpostavki, da peč deluje pravilno, za kar je odgovoren serviser.

Preostalih 30 % objektov ima še standardne dimnike in pa trda goriva, pri čemer je vsaj enkrat na leto dimnik treba očistiti in če tega ne stori lastnik, mora naročiti dimnikarja. Sicer pa se tudi tu spreminja na bolje.

Če to nepotrebno službo na MOP ukinejo, prihranijo minimalno 100.000 evrov na mesec in tudi nepotrebna delovna mesta. V nasprotnem bodo zapravili najmanj 500.000 evrov po nepotrebnem.

Tu je navedenih samo nekaj najvažnejših dejstev o korupciji in izkoriščanju državljanov, ko jih ponižujejo in zasmehujejo, rekoč, »kaj nam pa morejo, mi imamo oblast«, kar je podlo početje.

Žalostno pa je, da tega početja MOP in »dimnikarjev« nočejo videti nekateri poslanci, ministri in župani, ker jim je bilo tako naročeno oziroma so podkupljeni. Narod jih do volitev ne zanima.

Mi pozivamo vse navedene, da razmislijo o svojem početju, ko s svojo podporo takemu zakonu predajajo državljane v suženjstvo MOP in dimnikarskemu lobiju.

Sklenili smo budno spremljati početje vsakega od navedenih in kršilce objaviti volilcem. Te spiske bomo shranili za objavo pred volitvami (SMC in DeSUS zdaj ne bi dobili veliko glasov). Sklenili pa smo tudi, če bo treba, organizirati splošno nepokorščino ali referendum, o katerega uspehu ne dvomimo.

Od 1. januarja 2016 pričakujemo svobodno tržno dimnikarsko dejavnost (s. p.), kot smo jo podali v našem »manifestu« z dne 30. julija 2015, ki smo ga poslali vladi, DZ in vsem poslancem. Dobili ga bodo še vsi ministri in župani ter svetniki.

Na koncu predlagam vsem, ki so že opravljali poklic dimnikarja, pa so jim ga nasilno vzeli, da si uredijo vse potrebno za delo (s. p.) s 1. januarjem 2016. Zdaj dimnikarjev sploh ni, ampak delujejo neki nadzorniki, ki narod ropajo, ponižujejo, kaznujejo in teptajo človekove pravice ter človeško dostojanstvo, ker je pomemben le visok zaslužek.