V preteklosti so prihodnost delovnega okolja skušali napovedovati s številnimi raziskavami, v katere so vključili tudi milenijce oziroma generacijo Y, saj bodo ti v prihodnje predstavljali velik delež zaposlenih. Te raziskave so ponudile nekatere sklepe, ki so postali miti tistega časa, zadnjih deset ali petnajst let, odkar so milenijci dejansko stopili na trg dela, pa imamo veliko jasnejšo sliko o njihovih lastnostih in vedenju, pravi Janis Koutrakis, vodja HR za jugovzhodno Evropo v podjetju IBM.
Gost HR foruma IEDC – Poslovne šole Bled dodaja, da zdaj lahko končno sodimo, ali so miti o milenijcih resnični. V IBM so se raziskovanja tematike lotili lani, vanjo pa zajeli 1800 zaposlenih treh generacij (poleg milenijcev še generacijo X in baby boom generacijo) iz 12 držav in šestih različnih gospodarskih panog.
»Ugotovili smo, da nekaj mitov ne drži, nekaj pa smo jih poimenovali neljube resnice, ki veljajo za vse tri generacije. Prva je, da zaposleni vseh treh generacij težko razumejo poslovno strategijo podjetja, za kar je odgovorna pomanjkljiva komunikacija vodstva podjetja. Druga neljuba resnica je, da zaposleni ne verjamejo, da podjetje svojim strankam ponuja najboljšo uporabniško izkušnjo, tretja pa, da so vse tri generacije prepričane, da so delodajalci zaostali za tehnologijo in premalo izkoriščajo njene prednosti. Veliko posameznikov je veliko bolj tehnološko podkovanih, kot podjetje od njih zahteva,« poudarja sogovornik.
Generacija Y se zna tudi odklopiti
Na drugi strani pa rezultati raziskave kažejo, da milenijci niso tako zelo odvisni od digitalnega sveta, kar je za delodajalce pri vključevanju mladih v delovno okolje zelo pomembna informacija. »Ne gre za to, da niso generacija interneta. Seveda so, saj se v tehnologiji počutijo domače in jo obvladajo, vendar pa za vsako stvar, ki se je lotijo, ne potrebujejo spleta ali tehnologije. Jasno, da so jim všeč e-izobraževanja, vendar svoje veščine radi pilijo tudi v razredu. Svojo spletno izkušnjo torej želijo kombinirati s človeško interakcijo, saj verjamejo, da se tako več naučijo. Zanimivo je, da smo, denimo, ugotovili tudi, da generacija Y na delovnem mestu bistveno manj uporablja družbena omrežja kot orodje za povezovanje z ljudmi v poslovne namene,« pojasnjuje Koutrakis.
Je pa generacija Y zato toliko bolj strastna, dodaja. »Blizu sta jim aktivizem in družbena odgovornost. Prav tako imajo zaradi razvoja tehnologije neprimerno več priložnosti za uresničevanje individualnih ciljev. V 80. ali 90. letih to ni bilo mogoče, ker za to niti nismo imeli pogojev, zdaj pa lahko po skypu govoriš kadar koli s komer koli na svetu. Tudi zato je generacija Y toliko bolj nagnjena k podjetništvu – ker lahko uresničujejo ideje neprimerno lažje, kot so jih pred 20 ali 30 leti,« na vprašanje, ali sta strast do dela in želja po spreminjanju sveta na bolje, ki ju tako radi poudarjajo ustanovitelji start upov, tudi mit, odgovarja sogovornik.
Bolje se počutijo v zagonskih podjetjih
Pa vendar je to obenem tudi generacija, ki je je zaradi visoke stopnje brezposelnosti in še vedno prevladujoče konservativne baby boom generacije v podjetništvo tudi nekako prisiljena vstopiti, sploh če želijo biti kreativni in v polnosti izkoristiti potencial, ki ga imajo. In ravno zaradi veščin, ki jih imajo in so ključne za uspeh organizacij, njihovo inovativnost in kreativnost, bi morali delodajalci tej generaciji posvetiti več pozornosti, poudarja Koutrakis.
»Milenijci prinašajo v organizacije ravno veščine, s katerimi so organizacije lahko uspešnejše, denimo drugačne načine prodaje ali pristope k strankam. Pri tem pa je zelo pomembno, da delodajalci oblikujejo mešane ekipe, ki jih sestavljajo predstavniki generacije X in Y. Številne raziskave namreč kažejo, da generaciji nista zelo različni, celo zelo kompatibilni sta in skupaj lahko snujeta boljše projekte,« pravi Grk in trditev utemelji s tem, da so predstavniki generacije X dobri pri vodenju, generacija Y pa potrebuje nekoga, da jih vodi. Generacija X je prav tako bolj delovna, zelo dobro se znajdejo v velikih organizacijah, medtem ko je generacija Y veliko bolj fleksibilna, transparentna, etična, odprta, bolj povezana z družbo, predvsem pa želi videti rezultate, in to hitro... »Če torej oblikujemo mešane time, dobimo zelo dober vzvod za spremembe, ki vodijo do uspešnejšega poslovanja podjetij,« je prepričan Koutrakis.
Kaj pa generacija, ki na trg dela šele prihaja? Imenuje se generacija Z, zastopajo jo najstniki vse do zgodnjih 20. let, sodeč po do zdaj znanih dejstvih, pa bo to »rojena« digitalna generacija, ki je več kot 10 ur na dan priključena na internet in enako pričakujejo tudi od okolice. Če jim bo to omogočalo tudi delovno mesto, se bo zgodila prava revolucija, tudi zato ker so predstavniki te generacije radi vodje, napoveduje Koutrakis. Poudarja, da je sicer o tem prezgodaj delati zaključke, a ta generacija bi prve prave spremembe v podjetjih lahko sprožila že čez kakšnih pet ali deset let.
