Koalicijske stranke so si minuli teden v parlamentu skočile v lase. »Gre za drobne razpoke, ki pa se kopičijo,« je bilo mogoče slišati.
Začelo se je s poslanskim vprašanjem o drugem tiru, ki ga je Janko Veber (SD) zastavil ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču. Da koalicijski poslanci članom vlade postavljajo vprašanja, je običajna praksa, neobičajno pa je, da nato predlagajo parlamentarno razpravo o tem odgovoru. Prav to pa je storil Veber. Njegov predlog, da o drugem tiru spregovorijo na zasedanju državnega zbora, so poleg opozicijskih poslancev pomagali izglasovati še drugi poslanci SD, več poslancev DeSUS in celo nekateri (primorski) poslanci iz vrst SMC. V SD so svoje ravnanje pojasnjevali z besedami, da je drugi tir pač izjemno pomemben projekt, pa tudi s tem, da Vebra v poslanski skupini nimajo »pod kontrolo«.
Povišani toni na parlamentarnih hodnikih
Državnozborska statistika pokaže, da v času vlade Alenke Bratušek in v času druge Janševe vlade poslanci niso niti enkrat izglasovali splošne razprave o odgovorih ministrov. Daleč največkrat – desetkrat – se je to zgodilo v času Pahorjeve vlade. Poznavalci dogajanja v takratnem mandatu za tolikšno število navajajo več razlogov. Prvi je, da je vlada pri poslancih »naročila« izglasovanje splošne razprave o kakšni njej ljubi temi. Še pogostejši pa, da Pahor ni obvladal dogajanja v koaliciji – vladne stranke so si nagajale.
Minuli teden pa se je to, da so poslanci koalicije pomagali izglasovati razpravo o odgovoru ministra, zgodilo kar dvakrat. Ker je poslance SMC razjezilo ravnanje SD in DeSUS pri Vebrovem predlogu o drugem tiru, so se, kot so prepričani v obeh manjših koalicijskih strankah, »nemudoma maščevali«. Kar 12 poslancev največje vladne stranke je podprlo (vsi drugi razen enega so se bodisi vzdržali bodisi niso glasovali) predlog poslanca SDS Vinka Gorenaka, da se na prihodnji seji državnega zbora opravi razprava o visokih zneskih, ki jih je za reprezentanco porabili kmetijski minister iz vrst SD Dejan Židan. Pri tem je Gorenak poleg Židanove visoke porabe posebej problematiziral tudi zapravljanje za reprezentanco na ministrstvu za zunanje zadeve, ki ga vodi prvak DeSUS Karl Erjavec, čeprav na MZZ (vključno z veleposlaništvi) v prvi polovici letošnjega leta niso porabili niti polovice za reprezentanco predvidenega zneska. Kot sporne pa ni izpostavljal porabe ministrov iz vrst SMC, čeprav so na primer na ministrstvu za izobraževanje, kot kaže vladni odgovor Gorenaku, načrtovano reprezentanco krepko prekoračili. Tako je Gorenak na primer izračunal, da bi iz reprezentanc Židana, obrambne ministrice iz vrst SD Andreje Katič in Erjavca lahko izplačali 1455 minimalnih plač ali 3831 kmečkih pokojnin oziroma 37.902 kosili, varčnost (nekaterih) ministrov iz vrst SMC pa je izrecno pohvalil.
Izglasovanje Gorenakovega predloga, ki bo po prepričanju SD in DeSUS »prineslo nadaljevanje njegove demagoške razprave o naših ministrih«, pa je močno vznemirilo poslance teh dveh strank in po parlamentarnih hodnikih je bilo mogoče slišati tudi krepko povišane tone.
Vlada eno, ministrstva drugo
Kot je razvidno iz uradnega odgovora vlade o letošnji načrtovani in dejanski porabi sredstev za reprezentanco, so si nekatera ministrstva res privoščila več, kot so načrtovala. Na seznamu, ki ga je za vlado pripravilo finančno ministrstvo, najbolj izstopa poraba za reprezentanco na štirih ministrstvih, in sicer na kulturnem, šolskem, kmetijskem in infrastrukturnem. Na teh ministrstvih so – tako vsaj lahko sklepamo iz vladnih podatkov – za protokolarne pogostitve, darila, cvetlične aranžmaje... zapravili skoraj dvakrat več, kot bi smeli.
Drugačno sliko pa prikazujejo podatki, ki so nam jih posredovala ministrstva in prekoračitev ne potrjujejo. Na nekaterih ministrstvih so nas posebej opozorili, da podatki Mramorjevega ministrstva, ki jih je vlada posredovala poslancu Vinku Gorenaku in so prišli v javnost, nikakor ne držijo. Poleg tega ministrstva različno knjižijo stroške za reprezentanco. Zato je po njihovih navedbah prihajalo do razhajanj med podatki, ki jih zbira finančno ministrstvo, in tistimi, ki jih imajo na ministrstvih. Res pa je, priznavajo nekateri, da so stroški za reprezentanco »skriti« tudi v računovodskih postavkah (kontih), kot so na primer materialni stroški in papir.
Vesel: Potrebnega je več reda
Prvi mož računskega sodišča Tomaž Vesel pojasnjuje, da gre pri stroških za reprezentanco za manjše zneske, saj ti predstavljajo le 0,02 odstotka državnega proračuna. Pri reviziji državnega proračuna so ta sredstva tudi statistično zanemarljiva. Po njegovem mnenju pa je največja težava v tem, da nekatera ministrstva v proračunu porabe teh sredstev sploh ne načrtujejo. »Pri reviziji državnega proračuna smo pri nekaterih ministrstvih tudi zaznali, da so na primer pod postavko stroški za vzdrževanje ali materialni stroški knjižili stroške za reprezentanco. S finančnim ministrstvom smo se že pogovarjali, da bi morala ministrstva dobiti natančnejša navodila, kaj se knjiži kot reprezentanca,« poudarja Vesel. In priznava, da gre za sistemsko težavo, ki zahteva spremembe in enotna pravila ter naj bi jo ministrstva odpravila že v proračunu za prihodnje leto.
