Prizadevanja trgovcev z naftnimi derivati, tovornjakarjev in drugih, da bi se deregulirale cene tekočih goriv, bi lahko bila uslišana. Še pred koncem leta bo najverjetneje znano, ali bo Slovenija kot zadnja v Evropi sprostila trg, s tem pa Petrolu, OMV, MOL Slovenija in drugim trgovcem dovolila, da sami oblikujejo maloprodajne cene.
Če se bo to zgodilo, se bo po napovedih vsaj na kratek rok dvignila cena bencina, dizla in drugega goriva na dražjih, bolje obiskanih lokacijah, torej na bencinskih servisih ob avtocestah in v mestnih središčih. Po drugi strani naj bi se znižale cene goriva na cenejših lokacijah, torej na obmejnih predelih, podeželju in drugod. Razlike v cenah bi po zgledu tujine znašale tudi po nekaj deset evrskih centov.
Štirje meseci za odločitev
Še nedavno je kazalo, da bo Slovenija ostala oaza sredi Evrope, saj kot edina še vedno določa mehanizme oblikovanja cen in višino marž. To so opustili celo v nekaterih državah nekdanje Jugoslavije. Pozive, naj vendarle preide na model tržnega oblikovanja cen, so vlade doslej preslišale, vmes brez slabe vesti dvigale trošarine in druge davke na naftne derivate ter polnile luknjo v proračunu. Že kmalu se lahko zgodi preobrat.
Če je vlada Mira Cerarja uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov še jeseni lani podaljšala za leto dni, torej do začetka oktobra letos, naj bi jo po aktualnem predlogu podaljšali samo za štiri mesece, do februarja naslednje leto. V vmesnem času bo potekala strokovna razprava o možnosti odprave uredbe, so pojasnili v trgovinski zbornici (TZS), kjer podpirajo deregulacijo trga. Liberalizaciji je načeloma naklonjeno tudi ministrstvo za gospodarstvo pod vodstvom Zdravka Počivalška. »Odločitev še ni sprejeta, vlada in pristojna ministrstva namreč še preučujejo širše posledice, ki bi jih ta imela tako za trg naftnih derivatov kot tudi za gospodarstvo in gospodinjstva,« so pojasnili tam. Štirje meseci so po njihovem mnenju »dovolj dolgo obdobje, v katerem bodo narejene dodatne analize trga naftnih derivatov, na podlagi katerih bo mogoče sprejeti odločitev za liberalizacijo ali pa nadaljevanje reguliranih cen«.
Pomembno besedo pri tem bo imel tudi minister za finance Dušan Mramor, saj trošarine predstavljajo pomemben javnofinančni prihodek in člen pri krpanju proračunske luknje. Na ministrstvu za finance so povedali, da bodo v okviru medresorskih posvetovanj podali svoje mnenje, pri čemer bodo upoštevali vidik javnofinančne in makroekonomske vzdržnosti rešitev.
Kakor koli se bo vlada odločila, bo trgovcem, ki opozarjajo na prenizke marže, te povišala za dodatna dva odstotka. To je po navedbah pristojnih na ministrstvu za gospodarstvo v skladu z načrti vlade.
Bosta Petrol in OMV skupaj molzla voznike?
Nad tem, kakšne posledice bo imela sprostitev trga, bi lahko bili zaskrbljeni potrošniki. Porajajo se vprašanja, ali ne bodo trgovci izkoristili danega in skupaj dvignili cene, s tem pa na škodo voznikov zvišali dobičke. Povpraševanje po bencinu je namreč razmeroma togo in njegova poraba se kljub zvišanju cene ne bo kaj dosti zmanjšala.
Dodatno težavo pomeni oligopol, ki vlada na slovenskem trgu naftnih derivatov. V vsej državi je nekaj več kot 500 bencinskih servisov, pri čemer jih imajo pri Petrolu 307, pri OMV pa 106. Ta dva največja distributerja po dostopnih podatkih obvladujeta kar okoli 87 odstotkov trga. Če se bo ta liberaliziral, bo morala svoje delo opraviti Agencija za varstvo konkurence (AVK), saj obstaja možnost, da bi Petrol in OMV delovala usklajeno in skupaj dvignila maloprodajne cene tekočih goriv.
Tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) menijo, da si potrošniki od takšnega ukrepa lahko obetajo le višje cene. »Glede na izkušnje s šib kim nadzorom na drugih malopro dajnih trgih lahko upravičeno dvo mimo, da bi takšen trg deloval v in teresu potrošnikov in drugih upo rabnikov. Takšen ukrep je torej predvsem darilo za velike oligopol ne korporacije, ki si ga v Sloveniji ne bi smeli privoščiti,« ocenjujejo v ZPS. »Ob tem bi želeli tudi poudari ti, da bi cene goriva ponudniki že danes lahko znižali, saj je določena le najvišja cena, kar že počnejo do ločeni ponudniki, tako da bi spre memba verjetno prinesla predvsem zvišanje cen na najfrekventnejših lokacijah, kot so na primer avtoces te,« so še dodali.
»Bojazni so neupravičene«
Drugi sogovorniki ocenjujejo, da so bojazni odveč in da dogajanje v tujini priča o tem, kako koristna je lahko li beralizacija trga za potrošnike. Ti bi v primeru, da en trgovec ponudi smeš no visoko ceno, odšli k drugemu.
»Če bodo odpravili uredbo, bo tako bolje za vse državljane, tudi avtopre voznike,« je prepričan Andrej Kloba sa, predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Sloveni je. Omenil je primer Avstrije, kjer se cene močno razlikujejo. »Na avtoces ti je cena bencina okoli 1,5 evra na li ter. Če zavijete dol z avtoceste, se od pravite 100 metrov naprej, pa je cena le še 1,05 evra na liter. Enako bo pri nas,« je povedal. Po njegovem mnenju bodo cene tekočih goriv niž je, saj bo lahko vsakdo na spletu poiskal, kje so kakšne cene, in kupil gorivo tam, kjer je ugodneje.
Tudi po besedah generalnega se kretarja Nacionalnega naftno-plin skega komiteja Aleša Peternela je strah o tem, da se bodo trgovci do govorili in skupaj dvignili cene, neu pravičen. Obstaja namreč zakonoda ja, ki ščiti pred takšno zlorabo, in dr žava jo lahko brez težav prepreči. Razumljivo pa se bodo cene razliko vale, tako pravi Peternel, in bodo od visne od povpraševanja po gorivu in stroškov obratovanja nekega bencin skega servisa. Tako bodo cene goriva na avtocestah višje kot drugod.
