Dvanajst let stara krava, ki je pred slabim mesecem poginila na eni od kmetij v bližini Adlešičev v Beli krajini, ni imela klasične, ampak atipično obliko bovine spongiformne encefalopatije (BSE) oziroma bolezni norih krav. To pomeni, da se ni okužila z mesno-kostno moko, ki je zaradi množičnega izbruha BSE po vsej Evropi v prehrani rejnih živali prepovedana že od leta 2001. Teoretično bi bilo sicer mogoče, da so jo kje še uporabljali tudi po tem letu.
V britanskem referenčnem laboratoriju Weybridge so ugotovili, da gre pri poginuli belokranjski kravi za tip H, ki je poleg tipa L ena od dveh znanih oblik atipične BSE, za katero pretežno obolevajo krave, starejše od osmih let. Dr. Polona Juntes iz nacionalnega veterinarskega laboratorija, ki je pred dvema tednoma potrdila BSE pri omenjeni živali, pravi, da je glede atipične BSE še veliko neznank, jasno je le to, da ni povezana s klasično BSE, za katero so v 90. letih prejšnjega stoletja množično obolevale živali, ki so jih hranili z mesno-kostno moko z vsebnostjo proteinov, proizvedenih iz tkiv prežvekovalcev. S prepovedjo uporabe te moke v prehrani rejnih živali so klasično BSE skoraj povsem zajezili, se pa od leta 2011 pojavlja povečini atipična oblika te bolezni, tudi v državah, ki klasične oblike niso poznale. Ena takih je Romunija, kjer so prvi primer BSE odkrili lani, in to atipično obliko.
Za zdaj so znanstveniki dognali zgolj to, da se atipična BSE pojavlja le sem in tja pri kakšni živali, razpršena pa je po več državah, tudi na več celinah. Posamične primere so tako poleg Romunije doslej odkrili v ZDA, Braziliji, Nizozemski, Poljski, Švici, Španiji, Franciji in Nemčiji, letos tudi na Norveškem in v Sloveniji. tat
