Mesto žensk s svojim festivalskim formatom ne eksperimentira, v ospredju je program, letos spojen pod temo »Telo – moj teritorij«. Festival se po besedah umetniške vodje Mare Vujić k telesu vrača predvsem zato, ker je telo »ključno presečišče umetniških in političnih praks. Zanimali so nas predvsem projekti, ki so svoje telo dobesedno vložili v aktivizem in omejili diskurze, ki zatirajo. Zanimalo nas je, kako je v umetniških praksah mogoče preseči binarne, hierarhične postavitve biološkega spola. Seveda pa nas je zanimalo zlasti žensko telo in tehnike njegovega nadzorovanja.« Izbrani predstave, koncerti, razstave, predavanja, razprave in delavnice so tako usmerjeni zlasti v razbijanje stereotipov o telesih in skušajo vzpostaviti njihovo avtonomijo.
Največji programski sklop je posvečen transfeminizmu, pri katerem gre zlasti za izvijanje iz binarnih opozicij spola, s čimer zavzame mejni prostor in spodbuja prehodne identitete. Med povabljenimi je treba izpostaviti zlasti Cassils, ki svoje telo uporablja kot kiparsko gmoto, s pomočjo katere nastopa proti družbenim normam. Na festivalu, na katerega se vrača po štirih letih, bo predstavila Podobo v nastajanju. Med mednarodno priznanimi avtoricami izstopa še »avstralski biser« Moira Finucane, ki se nam bo predstavila z gotskim salonom Gotharama, zasnovanim že leta 2005. V tujih medijih so o umetnici zapisali: »Govori se, da je Moira Finucane povezana s temnimi silami podzemlja, da noben izvajalec ne premore take prezence in sposobnosti, ne da bi prodal dušo hudiču.« Komur njen krvavi budoar ne bo zadosti, se bo umetnosti provokacije lahko učil tudi na njeni delavnici.
S predstavo Rumena brisača, nagrajeno na letošnjem dunajskem festivalu Impulstanz, pa nas bo obiskala mlada kanadska umetnica Dana Michel. V Mestu bomo lahko spremljali še premieri slovenskih avtoric, in sicer Malo Kline s predstavo Geneza in Ireno Tomažin v projektu Telo glasu.
Glasbeni vrhunec letošnjega Mesta žensk je solo nastop skladateljice in didžejke Electric Indigo. Avtorica si prizadeva za prodor žensk v svet elektronske glasbe in prestavlja limite mogočega, leta 2012 je tako prejela nagrado za izjemne umetniške dosežke na področju elektronske in računalniške glasbe. Glasbeni program, ki ga za Mesto žensk ureja Bogdan Benigar, bosta zaokrožila še koncertni projekt Erike Stucky z naslovom Spidergirl in zadnji nastop Novozelandke Jordan Reyne.
Ob razstavi stripa ženskih avtoric Femicomix je osrednja festivalska razstava še Cik Cak. Združuje umetnice, umetnike in kolektive iz prostorov bivše Jugoslavije, ki po besedah kuratorke Lenke Đorojević »raziskujejo nelinearni razvoj kulturne, spolne, tehnološke in gospodarske neenakosti«. Filmski sklop Mesta žensk zaokrožuje premiera prvega dela dokumentarnega filma Ženska, za katerega je napisala scenarij in ga tudi režirala Majda Širca. Film pregleduje boj za pravice žensk v slovenskem prostoru.
Letošnjo izdajo festivala bo obogatila še posebna številka Časopisa za kritiko znanosti z naslovom Mesto žensk. Urednica Nina Kozinc je povedala, da daje festivalska zasnova dobro iztočnico za tisti kos družbene zgodovine našega prostora, ki »ostaja zaprt na margini«.
