Ruska letala so včeraj popoldne začela bombardirati cilje v Siriji le nekaj ur za tem, ko je zgornji dom ruskega parlamenta dopoldne to odobril na zahtevo Kremlja. Tarče ruskih letalskih napadov so bile po poročanju ruskega obrambnega ministrstva vojaška skladišča skrajnežev iz IS. Toda svetovni mediji so iz Sirije prejeli informacije, da so Rusi napadli tudi in predvsem položaje sirske Al Kaide (fronte Al Nusra) in drugih sunitskih uporniških skupin na zahodu Sirije. Če je to res, potem gre za neposredno pomoč režimu Bašarja Al Asada proti upornikom, ki izvajajo pritisk na vladne sile in jih stiskajo na območju Damaska in ob obali. Ruska letala naj bi napadla tudi Svobodno sirsko vojsko, ki jo podpira Zahod. Menda je samo v Homsu umrlo 27 civilistov. Ameriški zunanji minister John Kerry se je v New Yorku pritožil ruskemu kolegu Sergeju Lavrovu, ker je Rusija uporabila vojaška letala za pomoč Al Asadu, ne pa toliko proti IS.
Ustregli Al Asadovi prošnji
Tako počasi postaja bolj jasno, zakaj je Rusija v zadnjih mesecih krepila svojo vojaško prisotnost v Siriji. Med drugim ima Putin v Siriji 28 vojaških letal in 20 vojaških helikopterjev, več sto ruskih vojaških svetovalcev pa že nekaj časa pomaga Al Asadovim silam. »Sirski predsednik se je obrnil na našo vlado in jo prosil za vojaško pomoč,« je dopoldne pred napadom in takoj po glasovanju 162 ruskih senatorjev, ki so bili vsi za posredovanje v Siriji, novinarjem pojasnjeval vodja Putinovega kabineta Sergej Ivanov. »Gre za pomoč iz zraka sirski vojski v njenem boju proti IS.« Že v nedeljo zvečer je na ruski televiziji predsednik Vladimir Putin izjavil: »Rusija s svojo kopensko vojsko ne bo sodelovala pri nobeni operaciji na sirskem ozemlju ali v kaki drugi državi. Vsaj za zdaj tega ne načrtujemo.«
Rusija očitno želi kot zaveznica Al Asadovega režima še povečati svojo že tako veliko vlogo v Siriji. A kot zahodni voditelji bi se tudi on moral bati, da bi IS, ki vlada v večjem delu Sirije, osvojila še Damask. Ti mudžahidi so za Moskvo toliko bolj nevarni, ker v Rusiji živi 20 milijonov muslimanov, še več pa v nekdanjih južnih sovjetskih republikah. V vrstah IS je po podatkih ruskih tajnih služb kar 2400 ruskih državljanov, vsaj toliko pa mladih iz drugih nekdanjih sovjetskih republik. Tako je včeraj Ivanov utemeljeval vojaško posredovanje v Siriji z neposrednimi ruskimi nacionalnimi interesi. Vendar je zdaj očitno, da Moskva želi tudi okrepiti Al Asadov položaj pred pogajanji o prihodnosti Sirije.
Zaveznika po sili
Putin si je do včeraj prizadeval proti IS ustvariti veliko koalicijo, v kateri bi bila tudi Damask in Teheran, vendar zahodne sile nasprotujejo sodelovanju s tiranskim Bašarjem Al Asadom. Francija, ki je pri tem najodločnejša, je zdaj celo začela preiskavo proti njegovim vojnim zločinom. Gotovo gre pri tem za izkazovanje prijateljstva do sunitske Savdske Arabije, ki največ prispeva za francosko vojaško industrijo. Res pa je tudi, da bi zahodno popuščanje Bašarju Al Asadu sirske sunite, ki so večinsko prebivalstvo, še bolj pahnilo v naročje Islamske države.
Čeprav so razlike v pogledih na reševanje sirske krize med Moskvo in Washingtonom zaradi Al Asada velike, sta se obe veliki sili pred včerajšnjimi ruskimi zračnimi napadi dogovorili o taktičnem sodelovanju, tako da ne bi prišlo do incidentov med njunimi letalskimi silami na sirskem nebu. Američani že od lani z zavezniki bombardirajo položaje Islamske države v Siriji in Iraku. Da pa ne bi kakor koli pomagali tem mudžahidom v napredovanju proti Damasku, so ameriški piloti dobili navodilo, da ne smejo Al Asadovim vojakom skriviti niti lasu. Prozahodne uporniške skupine pa že od junija ne napredujejo več v bojih proti Al Asadovi vojski, ker ZDA dajejo prednost boju proti IS. Gre za ofenzivi na mesto Alep na severu in mesto Deraa na jugu. Junija sta zamrli tudi zaradi pogajanj ZDA z Iranom.
Vse bolj pa postaja očitno, da bombardiranje IS, ki ga že od avgusta 2014 izvajajo ZDA in njihovih 60 zaveznic, ni prineslo pravih rezultatov. Sicer so letalski napadi večinoma ustavili njeno napredovanje, a IS ima danes po pariškem dnevniku Le Monde več kot 100.000 bojevnikov. V Iraku se koalicija lahko opre na kopenske sile iraških Kurdov in iraške vladne vojske, v kateri je kljub zahodnim očitkom zelo malo sunitov. Obojim pomagajo številni ameriški vojaški svetovalci.
V Siriji pa je problem, ker se koalicija pri letalskih napadih na IS ne more opreti na močnejšo kopensko vojsko. ZDA so sicer izurile in oborožile nekaj sto sirskih upornikov, ki pa so nato velik del streliva in vojaške opreme izročili sirski Al Kaidi. Težavo za Zahod predstavlja tudi to, da bombardiranje položajev IS v Siriji največkrat pomeni pomoč Al Asadovim silam.
