V štirinajstih izborih je dravsko-pomurska gazela imela še najmanj raznolik seznam podjetij, saj je murskosoboški GMT stal na regijskem zmagovalnem odru kar štirikrat.

Po zelo turbulentnih letih, ki jih je Boxmark Leather, regijska gazela 2001, doživljal konec minulega desetletja in z reorganizacijo med letoma 2008 in 2009 je ta izdelovalec usnjenih izdelkov spet zelo dinamično rastoč. Podjetje iz Kidričevega, ki je vse od svoje ustanovitve skoncentrirano na proizvodnjo usnjenih sedežnih prevlek za avtomobilsko industrijo, je namreč lani ustvarilo dobrih 130 milijonov evrov prometa, za letos pa so načrtovali 5-odstotno rast, vendar so jo po besedah Marjana Trobiša, direktorja, presegli že v prvi polovici leta. Podjetje, ki je še konec leta 2014 zaposlovalo 1572 ljudi, je letos zaposlilo že več kot 300 ljudi, do konca leta jih bodo še nekaj deset. Boxmark Leather je konec maja zagnal proizvodnjo tudi v nekdanjih prostorih Mure v Murski Soboti in zaposlil 120 ljudi, med njimi pretežno nekdanje Murine šivilje.

Medtem ko se je Meteorit znašel v stečaju, težavam nista ušla Gratel in Prevent, ki je bil leta 2002 srebrna gazela, Varista pa se komaj drži nad vodo, druge regijske gazele poslujejo zelo stabilno. Trend rasti je spet ujel Lumar IG, zlata gazela 2009, ki je lani ustvaril 11,89 milijona prihodkov in dosegel raven prihodkov iz leta 2011. To je bilo le nekaj mesecev prej, preden so podjetje prodali avstrijski družbi Green Building Group in jo konec minulega leta spet kupili nazaj.

Murskosoboško družinsko podjetje GMT je neke vrste posebnost regije, saj je bilo prepoznano za gazelo regije kar štirikrat, leta 2012 pa je bilo celo srebrna gazela. V naboru priznanj jim manjka samo še kipec zlate gazele. Zadnji dve leti, ko so kupili še podjetje Adel, od leta 2012 pa so solastniki Murskega vala, prihodke ohranjajo na ravni 46 milijonov evrov.

Orodjarna Imenšek, lanskoletna gazela dravsko-pomurske regije, je minulo leto končala s skoraj 16-odstotno rastjo prihodkov, podobno pa si obetajo tudi letos. Skupaj s 30 sodelavci so ustvarili 3,35 milijona evrov prometa, še naprej pa ohranjajo za slovenske razmere visoko dodano vrednost, ki je lani znašala 53.373 evrov. jpš