Podjetje Temat iz Slovenske Bistrice se ukvarja z neporušnimi preiskavami. Gre za metode preskušanja, s katerimi ugotavljajo napake v notranjosti preizkušancev, kot so zvarni spoji, odkovki, odlitki, vlečeno ali valjano jeklo, kot tudi površinske napake.

Pri preiskavah materialov na primer uporabljajo ultrazvok in radiografijo za odkrivanje notranjih napak v materialih, tesnost preverjajo z vakuumsko metodo, površinske preiskave pa opravljajo z magnetnimi delci in s penetratsko metodo.

To pomeni, da materiale preizkusijo tako, da jih ne uničijo ali kako drugače poškodujejo. »Smo nekaj podobnega kot diagnostiki v medicini. Iščemo napake. Nekakšni industrijski diagnostiki torej,« je neporušne preiskave opisal direktor Vladimir Jelen. Objekti, na katerih izvajajo preiskave, so predvsem hidroelektrarne pa tudi toplarne, termo- in nuklearne elektrarne, petrokemični objekti, žičnice, cementarne in objekti v papirni industriji.

Temat je leta 1999 ustanovil Vladimir Jelen, ki si je več let nabiral znanje v Hidromontaži Maribor na gradbiščih v Jugoslaviji in predvsem Nemčiji. Po propadu Hidromontaže leta 1995 se je zaposlil v podjetju Himomontaža Maribor, kjer je delal na gradbiščih v ZRN do maja leta 1999. Ker podjetje Himomontaža v izvajanju neporušnih preiskav ni videlo perspektive, si je moral poiskati novo delo. Prvotno staro opremo za neporušne preiskave je od Himomontaže leta 1999 odkupil, junija tega leta pa že pridobil prvo naročilo.

Začeli so s preizkušanjem tesnosti ravnih podnic rezervoarjev za naftne derivate v Serminu. To delo je bilo najlažje pridobiti, saj je imela večina institutov in podjetij za neporušne preiskave v Sloveniji ta dela za manjvredna in naporna. Temat je pravo rast začel doživljati pred osmimi leti predvsem po zaslugi energetskih projektov v Avstriji. Njihov glavni partner je avstrijsko podjetje TIWAG (Tiroler Wasserkarft AG). Letos so uspešno zaključili prenovo hidroelektrarne v Prutzu blizu tromeje Avstrije, Italije in Švice. Preteklo leto so ustvarili rekordnih 2,5 milijona evrov, kar je 160-odstotna rast glede na leto prej. Ker je Temat odvisen od gradnje energetskih objektov, Jelen za letos napoveduje, da bodo ustvarili okoli 1,5 milijona evrov, vendar pa ga ne skrbi, saj se ves čas odvijajo novi projekti in ima trenutno »v ognju več želez«, kot pravi.

Večino storitev – 90 odstotkov – opravijo v tujini, 80 odstotkov v Avstriji, desetino v Nemčiji. V Sloveniji opravijo manj kot desetino storitev predvsem zaradi plačilne nediscipline. V tujini so njihova konkurenca pri naprednih ultrazvočnih preiskavah predvsem nizozemska, francoska in britanska podjetja. S prodajo se načrtno ne ukvarjajo, nova naročila dobivajo predvsem po sistemu priporočil.

Večina od njihovih trenutno 15 zaposlenih dela v tujini. Neporušne preiskave so specifična dejavnost in zanjo formalne izobrazbe ni mogoče pridobiti. V Tematu morajo zato svoje delavce usposobiti sami. Specialnih izobraževanj, na katerih dobijo ustrezne certifikate za posamezne oblike neporušnih preiskav, se udeležujejo doma, še več pa v tujini. Pri njih je tako eden zelo dobrih kontrolorjev z ultrazvokom nekdanji kuhar, pomemben sodelavec pa je tudi fant, prej brezposelni gradbeni tehnik, ki ga je spoznal pred leti, ko je Jelenu prišel preorat njivo.

Člana njegove ekipe sta tudi ukrajinska strokovnjakinja Alla Lukyanet, inženirka strojništva, ki jo je spoznal v podjetju Turboatom med prevzemanjem krogličnih ventilov za hidroelektrarno Godistal v Nemčiji. »V Ukrajini neporušne preiskave z ultrazvokom opravljajo predvsem ženske in zelo sem se začudil, ko sem prišel med 15 kontrolork, ki so opravljale samo ultrazvočne preiskave. Začudil sem se, kako je ta oddelek dobro opremljen in kako vestno so delale, vsekakor bi bila nad njihovim delom navdušena marsikatera akreditacijska presoja,« se spominja Jelen, ki je tedaj Lukyanetovo povabil na delo v Slovenijo.

Pri prevzemu tlačne opreme za neko angleško podjetje pa je Jelen v Srbiji spoznal tudi kontrolorja Slava Cvetkovića, ki je pri njih že tri leta. A so imeli v Tematu pri zaposlovanju kar nekaj zapletov. »Uradniki so bili mnenja, da so vse ženske, ki pridejo iz Ukrajine, punce za nočne bare. Ob zaposlitvi Cvetkoviča pa so na oddelku za zaposlovanje zahtevali, naj najprej zaposlimo dva brezposelna Slovenca, če sem hotel dobiti dovoljenje za delavca iz Srbije. To ni bilo mogoče, ker smo potrebovali človeka s primernimi certifikati ter izkušnjami in z ženo sva se morala vztrajno boriti, da sva ga lahko zaposlila.«

Na leto vložijo petino prihodkov v razvoj, v izobraževanje 15 sodelavcev pa okoli 40.000 evrov. Njihove glavne vrednote so kakovost storitve, prilagodljivost in drznost. Njihovi sodelavci imajo več kot 4000 evrov bruto plače, zato jih tudi tuja konkurenca do sedaj ni uspela zvabiti v svoje vrste. Inovacije v postopkih in pristopih so sestavni del njihovega dela, s čimer si zagotavljajo čim bolj kakovostne in lažje meritve materialov. . jpš