Vprašanje o prvem dvigu obrestnih mer v zadnjih desetih letih s strani ameriške centralne banke FED je glede na razprave, ki so potekale v zadnjem času, v veliki meri verjetno že vračunano v cene delnic. Vse več analitikov se tako ne posveča dejstvu, ali bo do morebitnega dviga prišlo v tekočem tednu ali prihodnjih mesecih, temveč se usmerjajo predvsem v to, s kako hitrimi koraki naj bi ameriški FED prišel v normalne okvire delovanja obrestne politike. Na drugi strani se ob vseh ukrepih, ki jih v tem trenutku izvaja evropska centralna banka, postavlja vprašanje, ali lahko k sedanjim ukrepom doda še nekaj malega, s čimer bi zajezila pretečo deflacijo na evrskem območju, ki ima po zadnjih podatkih na letni ravni upad cen za 0,1 odstotne točke.
Nekaj zelenja na borznih trgih
Zadnji izdihljaji tretjega tromesečja so prinesli nekaj zelenja na delniške trge, potem ko že lep čas med vlagatelji vztraja negotovost glede rasti svetovnega gospodarstva, za kar je v prvi vrsti zaslužna Kitajska, katere gospodarstvo izgublja zagon. Ali bo kitajski vladi uspelo spremeniti dosedanji ekonomski model gospodarske rasti, ki je temeljil na zadolževanju, investicijah in izvozu (v letih od 1980 do 2012 je znašala povprečna gospodarska rast več kot 10 odstotkov), v model, ki ga bo poganjala domača potrošnja, bo iskani odgovor pri številnih vlagateljih. Zahod je verjetno tisti, ki od Kitajske pričakuje eksponentno in osupljivo rast za vsako ceno, kar danes povzroča na trgu dodatno nestabilnost, to pa se kaže tudi v upadu delniških trgov. Cene delnic na borzi v Šanghaju so upadle tretji mesec zapored in na četrtletni ravni kotirajo več kot 34 odstotkov nižje. Nič bolje se ne godi delniškemu indeksu CSI 300, ki v letošnjem letu, merjeno v evrih, dosega negativen donos v višini nekaj več kot 5 odstotnih točk. Da je bilo tretje četrtletje letošnjega leta slabo za delniške trge, pričajo tudi podatki z zahodnoevropskih trgov, kjer so delniški indeksi na letni ravni povečini padli v negativna območja. Med glavnimi evropskimi delniškimi indeksi je na račun VW-blamaže in posledično upada vrednosti delnic avtomobilskega sektorja in z njim povezanih podjetij nemški delniški indeks DAX 30 doživel 3,6-odstotni upad na letni ravni, medtem ko se malo nad gladino v letošnjem letu drži francoski delniški indeks CAC 40 z rastjo v višini 1,6 odstotka. Ameriška delniška indeksa Dow Jones in S&P 500 sta, merjeno v evrih, izgubila 3,3 odstotka in 1,6 odstotne točke.
