Ker zaposleni odrasli preživijo tretjino ali celo več svojega časa na delovnem mestu, kjer so pogosto izpostavljeni dejavnikom, ki lahko škodljivo vplivajo na njihovo zdravje, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju s partnerji pripravili projekt Znanje za zdravje delavcev. V sklop projekta sodi praktično usposabljanje delavcev in njihovih predstavnikov za promocijo zdravja na delovnem mestu s poudarkom na psihosocialnih tveganjih, načrtu za promocijo zdravja in prenosu znanja v prakso.
»Med dejavnike, ki škodljivo vplivajo na zdravje, najpogosteje sodijo psihosocialni dejavniki tveganja, na primer vsiljen tempo dela, slabi medosebni odnosi, pomanjkanje avtonomnosti pri delu itd. Vse to za zaposlene predstavlja stres, dolgotrajna izpostavljenost stresu pa lahko privede do izgorelosti in drugih bolezenskih težav,« opozarja Ada Hočevar z NIJZ in dodaja: »Zaradi stresa so najbolj ogroženi tisti, ki imajo zahtevno in odgovorno delo, a nobenega vpliva na delovne obremenitve in procese, tisti s preveč nalogami, tisti, ki jih delo ne zadovoljuje, in tisti, ki imajo negotovo delovno mesto.« Odraz posledic je tudi bolniška odsotnost. Ta je v letih gospodarske krize, enako kot drugod po svetu, upadala in se približala štirim odstotkom. Lani smo dosegli najnižji odstotek bolniške odsotnosti v vseh petih desetletjih, kolikor zbiramo podatke.
Prezentizem na delovnem mestu
»Najnižji odstotki bolniške so tudi odraz novega pojava, ki ga imenujemo prezentizem – prisotnosti na delovnem mestu kljub bolezni in slabemu počutju, zaradi česar zaposleni pri svojem delu niso stoodstotni. Kasneje to vpliva tudi na resnost bolezni, podaljšuje bolniško odsotnost in na koncu predstavlja delodajalcu večji strošek, kot bi ga sama odsotnost zaradi bolniške,« pojasnjuje Hočevarjeva. Dodala je, da so na zmanjšanje bolniške odsotnosti vplivali negotovost na trgu dela, strah pred izgubo zaposlitve, medsebojni odnosi na delovnem mestu, organizacija dela ter družinske in osebne okoliščine, saj mora tako imenovana sendvič generacija skrbeti za otroke in starše ter varčevati z bolniškim dopustom za vsak primer, če zbolijo otroci ali starši. Prekarni delavci pa tako in tako skoraj nimajo možnosti za bolniško odsotnost.
Delavci z dela zaradi bolniške najpogosteje izostajajo zaradi bolezni kostno-mišičnega sistema in duševnih motenj, ki imajo tudi najdlje trajajočo odsotnost in je vsak dan zaradi njih na bolniški več kot 2000 delavcev. Povečuje se zlasti odsotnost zaradi reakcij na hud stres in zaradi depresivnih motenj.
Stres na delovnem mestu prepogost
»Po podatkih raziskave CINDI je v letu 2012 v Sloveniji kar 60 odstotkov odraslih kot vzrok za doživljanje stresa navedlo obremenitve na delovnem mestu, 18 odstotkov pa slabe odnose med sodelavci. 26 odstotkov jih je stres doživljalo skoraj vsak dan,« je jasna doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ. Po podatkih raziskave Eurostat je tudi v EU doživljanje stresa, ki je hkrati najpogostejša težava na delovnem mestu, podobno pogosto in prizadene 27 odstotkov delavcev. Razlike se pokažejo v tem, da slovenski delavci poročajo, da delajo več, zlasti ženske, so manj zadovoljni z delovnimi razmerami, doživljajo večjo zaposlitveno negotovost in so kljub boleznim pogosteje prisotni na delovnem mestu. Več jih je poročalo tudi o splošni utrujenosti (40 odstotkov) zaradi dela, o grožnjah, ponižujočem ravnanju in visoki intenzivnosti dela (prevelik obseg in slaba organizacija dela).
Ker zahteva učinkovito spoprijemanje s stresom ukrepanje tako na ravni posameznika kot organizacije, je treba v organizaciji sprejeti ustrezne ukrepe, ki ga bodo preprečevali. Še zlasti dobrodošli bodo usposabljanja, izobraževanja, gradivo in priročniki iz sklopa projekta Znanje za zdravje delavcev, ki bo delavce naučil prepoznati znake stresa in strategij za spopadanje z njim. Naučil jih bo različnih oblik sproščanja, reševanja težav in čuječnosti. Priročnik za krepitev duševnega zdravja na delovnem mestu bo brezplačno na voljo tudi na spletu.
Damjan Volf iz Obalne sindikalne organizacije – Konfederacije sindikatov 90 Slovenije opozarja, da veliko podjetij v Sloveniji promocije zdravja ne izvaja, čeprav je zakonsko predpisana. »V veliki večini promocija zdravja na delovnem mestu tudi ni sestavni del izjave o varnosti z oceno tveganja, kar je posledica pomanjkanja volje in znanja vseh sodelujočih. Premajhno je tudi zavedanje, da promocija zdravja na delovnem mestu pomeni sistematične, ciljane ukrepe in aktivnosti,« je dejal in dodal, da kljub alarmantnim podatkom prepogosto opaža, da se delodajalci za zanemarjanje pomembnosti promocije zdravja na delu izgovarjajo na vsesplošno varčevanje. Podatki kažejo, da v EU umre na delovnem mestu 5580 delavcev na leto in jih za posledicami bolezni, ki so povezane z delom, umre še 159.000. V Sloveniji smo leta 2013 zaradi bolniških odsotnosti zgubili 11,88 milijona delovnih dni, zaradi bolezni ali poškodb pa izostane z dela 36.000 ljudi na dan.
»Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu se vsak evro, vložen v promocijo zdravja na delovnem mestu, povrne z 2,4 do 4,8 evra,« navaja dr. Klemen Podjed z Inštituta za produktivnost. Z vlaganjem v promocijo zdravja na delovnem mestu se namreč zmanjšajo stroški bolniške odsotnosti, fluktuacija delavcev in po podatkih Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer tudi do 20 odstotkov poveča produktivnost. Tudi Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa ugotavlja, da se je v organizacijah, ki so vključene v programe Promocije zdravja, odsotnost z dela znižala za od 12 do 36 odstotkov. »Podatki o ekonomski upravičenosti programov promocije zdravja na delovnem mestu kažejo na visoko donosnost tovrstnih programov. Vendar pa moramo upoštevati dejstvo, da je treba programe promocije zdravja izvajati kontinuirano tri do pet let, da se pokažejo celoviti učinki,« pojasnjuje Podjed.
