Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do književnih del za slepe, slabovidne in osebe z drugimi motnjami branja, ki je po dolgih letih pogajanj slepim in slabovidnim priznala pravico do vrste olajšav pri dostopu do njim dotlej nedostopnih del, je bila podpisana že sredi leta 2013, a je Evropska unija kljub temu še ni ratificirala. Na to sta v Bruslju poslance nedavno opozorila dr. Igor Šoltes in švedski poslanec Skupine Zelenih Max Andersson.
Na konferenco sta povabila pomembne akterje s področja poznavanja marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do književnih del za slepe in slabovidne, ki bi lahko pripomogli k njeni hitrejši ratifikaciji in implementaciji, svet EU pa prosila za odgovor o konkretnih ukrepih, ki bodo zagotovili čimprejšnjo ratifikacijo pogodbe po zgledu Španije, ki je doslej kot edina članica postopek že sprožila. Žal sta znova sprejela izmuzljiv odgovor: »Predlog je v obravnavi in bo sprejet, ko bo po njem oblikovano besedilo, ki ga lahko podpre kvalificirana večina delegacij v svetu.«
Pravica do branja
Dr. Igor Šoltes je ob tem izpostavil, da je zares žalostno, da se v Evropi del državljanov še vedno sooča z velikimi ovirami pri dostopu do književnih del. V najrazvitejših državah je namreč slepim in slabovidnim trenutno dostopnih le približno pet odstotkov tiskanih in drugače objavljenih del. Razmere so še posebej skrb zbujajoče v Sloveniji, kjer je delež tiskanih knjig, ki so dostopne slepim in slabovidnim, komaj od eno- do dvoodstoten. S tem se znatnemu delu družbe odvzema pravico do izobraževanja, informiranja in družbene participacije ter onemogoča nekaj, kar bi moralo biti dostopno vsem – pravica do branja. Max Andersson je odločno dodal, da je treba najti kompromis, in članice pozval, naj se nehajo sprenevedati in prelagati odgovornost na proceduralne zaplete.
Tudi Wolfgang Angermann, predsednik Evropske zveze slepih, poudarja, da so informacije ključnega pomena za posameznika, da lahko sprejema odločitve, se šola in izobražuje. Zato je izjemnega pomena, da imajo slepi, slabovidni in ljudje z drugimi motnjami branja možnost dostopa do ustreznih knjig za izobraževalne in druge namene. Predsednik švedske zveze ljudi z okvarami vida Håkan Thomsson je opozoril, da se slepi zelo težko naučijo novega jezika, saj v braillovi pisavi ni veliko učbenikov za tuje jezike. Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, pa je dodal, da je v Sloveniji vsako leto še vedno natisnjenih premalo knjig za slepe in slabovidne. Zanj in za druge ljudi z okvarami vida branje pomeni svobodo in to je nekaj, kar si zasluži vsakdo. av