To je le vrh ledene gore podatkov o prejemkih vodilnih na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki jih objavljamo v nadaljevanju. Ti razkrivajo, da na slabi banki navodila vlade z različnimi manevri ne kršijo le od marca letos, ampak že več kot leto dni. Nove ugotovitve računskega sodišča in razkritja iz pogodb razburjajo tudi politični vrh. Če je finančni minister Dušan Mramor, ki je pristojen za DUTB, še v torek javnost miril s pojasnilom, da je od vodilnih na slabi banki vnovič zahteval upoštevanje sklepov vlade o omejitvi njihovih prejemkov, je bil predsednik vlade Miro Cerar precej ostrejši. »Če se bo izkazalo, da so direktorji slabe banke zaobšli zakon in si izplačevali previsoke prejemke, ali pa v nasprotju z nekim dobrim upravljanjem izplačevali prevelike honorarje, ali celo storili kaj koruptivnega, bomo zoper to zelo ostro ukrepali,« je v New Yorku dejal Cerar. Tako je prvič – mimo Mramorja - javno nakazal možnost zamenjave vrha DUTB. O slabi banki bo že v kratkem govora tudi v državnem zboru. Združena levica je tako že v ponedeljek vložila zahtevo za sklic izredne seje odbora za finance in monetarno politiko ter državnega zbora, Nova Slovenija pa za nujno sejo komisijo za nadzor javnih financ.
Manssonu tudi do 240.000 evrov variabilnega dela
Poglejmo najprej nekaj dejstev iz pogodb, ki so jih posredovali iz DUTB. Začetek zgodbe sega v lanski 1. avgust, torej še v čas, ko je vlado uradno vodila Alenka Bratušek. Takrat se je Mansson, ki je pred tem DUTB vodil kot svetovalec mednarodne hiše Quartz+Co., zaposlil na DUTB. Le nekaj dni pred tem je z Nybergom, prav tako Švedom, podpisal pogodbo o zaposlitvi. Ta je Manssonu omogočila 246.000 evrov bruto fiksne plače, mesečno torej 20.500 evrov. A ta znesek je bil zanj očitno preskromen. Pogodba, ki jo je podpisal, namreč poleg pravice do fiksnega povračila potnih stroškov v višini 4800 evrov neto vsebuje še dve določili, ki njegove skupne prejemke krepko dvigujeta.
Prvi se nanaša na variabilni del plače, sestavljen iz tekočega in odloženega dela. Oba skupaj po pogodbi ne smeta presegati 50 odstotkov vseh prejemkov, njuna najvišja možna skupna vrednost pa znaša 240.000 evrov. Mansson lahko ta znesek dobi, če bo v celoti izpolnil kriterije, ki jih je naknadno po podpisu pogodbe določil upravni odbor DUTB. Del teh variabilnih prejemkov Manssonu obračunavajo in izplačujejo vsake tri mesece. To se ujema tudi s podatki o nakazilih DUTB, ki smo jih zbrali v uredništvu Dnevnika. Samo med januarjem in majem je DUTB v tujino na račune fizičnih oseb skupaj nakazala dobrih 220.000 evrov. »Povečana izplačila se nanašajo na poračune plač za leti 2014 in 2015 ter na plačilo socialnih prispevkov,« so pojasnili v DUTB. Drugo določilo iz pogodbe Manssonu omogoča strm dvig fiksnega dela plače – iz 246.000 evrov bruto na 438.600 evrov bruto letno, a pod pogojem, da bo skupščina DUTB, torej vlada, potrdila plačno politiko, ki jo je sprejel upravni odbor DUTB.
Vlada bi jim plače znižala, na DUTB so si jih povečali
A tega do danes ni storila ne vlada Alenke Bratušek ne vlada Mira Cerarja. Ravno nasprotno, domnevati gre, da je bila Manssonova pogodba že ob sklenitvi v več členih v nasprotju s politiko prejemkov DUTB, ki jo je julija 2013 sprejela vlada Bratuškove. Recimo pri odpravnini: medtem ko po odločitvi vlade glavnemu izvršnemu direktorju DUTB ob nekrivdni razrešitvi pripada največ šest plač, izračunanih iz povprečja skupnih prejemkov v zadnjih treh mesecih, pogodba v resnici omenja »odpravnino do datuma izteka pogodbe«, torej do decembra 2017. Četudi bi upravni odbor DUTB Manssona odstavil krivdno, mu mora slaba banka izplačati fiksne in variabilne plače do konca meseca, v katerem bo razrešen. Prav tako v njegovi pogodbi ni mogoče najti tako imenovane »clawback« klavzule, po kateri bi moral Mansson v določenih primerih vrniti že izplačani variabilni prejemek ali njegov sorazmeren del. Zahtevo po tej klavzuli je v vladni politiki prejemkov DUTB mogoče zaslediti že od julija 2013.
Ker tako Cerarja vlada DUTB ni prižgala zelene luči za povišanje plač, so se zato na slabi banki znašli po svoje. Z novim aneksom so Manssonu plačo krepko povišali. Z aneksom je Mansson dobil pravico do povračila razlike med staro (nižjo) in novo (višjo) plačo od 1. avgusta naprej. Kar je ključno: DUTB je ta denar Manssonu nakazala sredi aprila, torej že dober mesec dni po tem, ko je mu vlada s sklepom bruto prejemke omejila na 17.000 evrov, variabilne prejemke pa omejila na 50 odstotkov tega zneska.
Vladno zamenjavo prehiteli z novim aneksom
Kmalu zatem je sledil nov manever naveze Nyberg-Mansson. Vlada je tako že v začetku marca ob obravnavi ugotovitev računskega sodišča razrešila skoraj tri neizvršne direktorje DUTB: Carl-Johana Lindgrena, Arneja Berggrena in Mitjo Mavka, nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za finance, ki je bil zadolžen za sanacijo bank. Na položaju je pustila le Nyberga. Ta je 27. marca, le štiri dni pred tem, ko so mandat nastopili novi člani upravnega odbora (Marko Simoniti, Imre Balogh in Janez Širovnik), Manssonu podaril še en aneks k pogodbi. Res je, da so na DUTB z njim fiksni del Manssonovega prejemka omejila na 17.000 evrov bruto, a le do 1. decembra. Po tem datumu, kot navaja aneks, znova stopi v veljavo osnovna Manssonova pogodba. Glavni izvršni direktor DUTB je ob tem prejel še en priboljšek: njegovi variabilni prejemki se še vedno izračunavajo na osnovi prejšnje, višje mesečne plače.
Ta aneks bo očitno še nekaj časa veljal. Četudi bi se minister za finance Dušan Mramor, ki se je danes sestal z neizvršnimi direktorji DUTB na čelu z Nybergom, tega odločil zamenjati, bo aneks ostal, če bo Mansson v petnajstih dneh obvestil DUTB, da vztraja pri njegovi nadaljnji uporabi. Ali in kdaj jih bodo na DUTB uskladili, za zdaj ni mogoče napovedati. Na ministrstvu so včeraj zatrdili, da so anekse, ki jih je slaba banka sklenila tudi z ostalimi izvršnimi direktorji, pridobili že junija, a da so njihovi pozivi, naslovljeni na DUTB, tam naleteli na gluha ušesa. DUTB je sicer v izključni lasti države. Pri usklajevanju prejemkov izvršnih direktorjev je po sedmih mesecih od vladne omejitve po navedbah ministrstva še vedno odprtih več vprašanj: poleg variabilnih prejemkov in odpravnine še Manssonovi socialni prispevki. Plačuje jih namreč na Švedskem in to enkrat letno.
