Kako je mogoče, da slovenska reprezentanca ni bila na evropskem prvenstvu že prej? Ponavljam, druge države so zraven šestindvajsetič. Na pamet mi pride zgolj en razlog – odbojka je bila v Sloveniji vedno v nemilosti. Zlasti v politiki prioritet. Če je slovenski odbojki uspel kakšen preboj, je to zgolj zasluga starih staršev in staršev igralcev, ki so otroke vodili na treninge, plačevali njihovo vadbo in za njih navijali na tekmah. Širše državne podpore ni bilo. Pri nas očitno še vedno vlada enoumje. Mislim, da je prišel čas, da se usedemo za mizo in najdemo argumente, ki morajo biti plod poglobljene analize, kako naprej.
Če lahko kaj očitam Slovenkam, je zgolj to, da sem pogrešal ekipni duh. Denimo Živa Recek in Izza Mlakar sta se izkazali, toda reprezentanca kot skupina ni delovala dobro. Nekatere igralke so imele obraz, kot da gredo za svojim pogrebom, kar je negativna emocija. Elan in motiv ti da zgolj pozitivna emocija. Veselje te požene v akcijo, negativnost ti zveže roke in noge, zato ne delaš optimalno. Če so emocije pomembne pri moških, so pri ženskah še toliko bolj, saj gre za zelo emocionalna bitja. Emocija je tudi to, da sodeluješ in se bodriš. Da si ekipa.
Trije porazi na evropskem prvenstvu me ne presenečajo. Veseli me dobljeni niz proti Italijankam, ki so svetovne prvakinje in večkratne olimpijske udeleženke. Slovenke imajo talentirano zasedbo, zato potrebujejo kontinuiran in usmerjen trening. Zagotoviti je treba primerno število tekem z boljšimi, enakimi in tudi slabšimi tekmeci. Problem je, da so Slovenke prišle na evropsko prvenstvo z zgolj dvema pripravljalnima tekmama. Za to je kriva tudi zveza.
Viktor Krevsel je nekdanji selektor Jugoslavije, Španije in Slovenije.
