Kmalu 300 novih prosilcev
»Veselje je nepopisno. S punco sva se leta 2012 prijavila na razpis za dodelitev občinskega stanovanja, saj sva si, še preden bi si ustvarila družino, želela biti na svojem. Pred nekaj dnevi sva si novo stanovanje tudi že ogledala in lahko rečem, da je super. Veliko je 50 kvadratnih metrov, a nama bo za začetek povsem zadostovalo. Pa tudi cena je primerna, saj bo mesečna najemnina, skupaj z enim parkirnim mestom v garaži, znašala 160 evrov,« je povedal Velenjčan Sandi Smiljčič, eden od skoraj stotih novih najemnikov.
Z zgraditvijo 132 neprofitnih stanovanj, ki sta jih v financirala občina in republiški stanovanjski sklad, pa bo Gorica postala tudi največje stanovanjsko naselje v tej občini. Vesela, da je v roke končno dobila ključe, je bila tudi Jasna Duraković, mamica enoletnega sinčka. »Presrečna sem, ker bo to za nas tudi veliko ceneje. Doslej smo namreč za privatni najem na mesec odšteli 250, s stroški vred pa 450 evrov. Ta znesek se bo zdaj več kot prepolovil,« je dejala Durakovićeva, ki se je, tako kot Smiljčič, na razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja prijavila pred dobrimi tremi leti. Že ta mesec pa bo občina objavila nov razpis in pričakujejo, da se bo nanj prijavilo okoli 300 novih prosilcev, precej več, kot bo na voljo stanovanj. »Razmere se spreminjajo in nekateri, ki so bili na seznamu, so si v tem času našli že tudi kakšno drugo rešitev ali pa nimajo denarja,« je dejal velenjski župan Bojan Kontič.
Stanovanja bodo kupili, nič več gradili
Kontič je zaključek gradnje stanovanj na Gorici pozdravil, a hkrati izpostavil, da si kalvarije, kakršno so doživljali pri tem projektu, ne želi izkusiti nikoli več. Občina se je namreč gradnje pred petimi leti lotila skupaj s podjetjem Igem, ki je v kompleksu zgradilo še 15 tržnih stanovanj, trgovsko središče, 62 zunanjih parkirišč, poslovne prostore za prodajo na trgu in še 460 parkirišč, ki jih nameravajo v prihodnosti odkupiti in nato prodati morebitnemu zainteresiranemu kupcu. Gradnja je bila veliko zahtevnejša, kot so predvidevali sprva, vmes se je zgodil tudi kreditni krč, zaradi česar podjetje Igem v lasti Tomaža Ročnika ni več moglo pridobiti kreditov, da bi gradnjo sploh končali.
Zato so h gradnji pritegnili še HTZ, hčerinsko podjetje velenjskega premogovnika. Povrhu tega je pred dvema letoma v napol zgrajen objekt vdrla še voda, novogradnja pa se je začela posedati. Da bi zaščitili okoliške bloke, je občina dodatno najela podjetje Geokop, ki je gradbeno jamo stabiliziralo z vgradnjo dodatnih 14 sider.
Čeprav se je seznam upravičencev s prednostnega seznama za neprofitna stanovanja z odprtjem kompleksa in vselitvijo prvih najemnikov skoraj izpraznil, Kontič meni, da bodo v prihodnjih letih potrebovali še okoli 150 stanovanj. »A mi jih zagotovo ne bomo več gradili. Če jih bo zgradil kdo drug, pa jih bomo kupili,« je dejal.
Da je to zadnji tovrstni projekt iz serije gradenj neprofitnih stanovanj, ki so jih sofinancirali na lokalni ravni, je poudaril tudi direktor republiškega stanovanjskega sklada Črtomir Remec. Dejal je tudi, da pri gradnjah za najem ne bo več prioriteta estetika, temveč ekonomika in funkcionalnost.
Kolikšne so sicer potrebe po neprofitnih stanovanjih, na skladu ne vedo natančno, a število menda nekoliko upada. »Sklad bo pri nekaterih projektih, kot denimo Brdo, ki je pomemben za Ljubljano, še sodeloval. Drugje pa, predvsem zaradi visokih cen zemljišč, tovrstnih projektov ne bo več mogoče izvajati,« pravi Remec.
