Na najpristnejšem ljubljanskem odru za ljubiteljsko gledališko dejavnost, v Šentjakobskem gledališču, praznujejo častitljivih 95 let. V gledališču, ki je bolj odvisno od denarja občine kot države, rezom v kulturi že ves ta čas kljubujejo predvsem z dobrohotnim humorjem – na prvi letošnji premieri bodo tako slabo voljo odganjali z Linhartovo Micko.
Vsi smo Micka
No, resnici na ljubo bo to Micka mariborskega literarnega vseznalca Roka Vilčnika, ki je spisal sodobno priredbo prve slovenske komedije Županova Micka. »Gre za delo, ki je globoko zasidrano ne samo v našo zgodovino, temveč tudi v našo sedanjost. Micka je aktualna, ker pri tridesetih še vedno živi pri očetu, in je dokaz, da nismo nikoli prestari, da bi se zaljubili ali se ujeli v kakšno spletko, ki nam jo nastavlja gospoda, bogataši ali današnji kapitalisti. A slovenska klenost, torej zdrava kmečka logika, bo tudi v prihodnje premagala vse te pretrese globalne krize,« je bil zgovoren režiser predstave Simon Šerbinek, ki tokrat stavi na besedno in situacijsko komiko. V zadnjih petnajstih letih je Šerbinek deloval predvsem kot gledališki lektor v Slovenskem ljudskem gledališču Celje ter Mestnem gledališču Ptuj, zdaj pa je, po plodovitem sodelovanju pri predstavah Moj ata, socialistični kulak in Balada o Karolini Žašler, v Šentjakobskem gledališču prevzel taktirko umetniškega vodje.
Suvereno je zato predstavil tudi letošnji repertoar teatra, ki slovi po eni najzvestejših publik, vsako leto jih namreč redno obiskuje okoli 15.000 gledalcev. Ti bodo letos smejalne mišice napenjali ob štirih predstavah za odrasle in eni otroški, O petelinu in pavu (režija Žiga Sedmak). Gorazd Žilavec bo režiral enodejansko burko Triko, Gojmir Lešnjak - Gojc komedijo Ti nori tenorji, režiser Matjaž Šmalc pa se bo preizkusil v odrski uprizoritvi jugoslovanske filmske uspešnice Maratonci tečejo častni krog.
Prstan za bogato vdovo
A ob petkovi premierni Micki ne bo slavilo samo Šentjakobsko, saj bo 40 let brušenja peta na ljubiteljskih odrih praznovala tudi igralka Mileva Sovdat. Ne bo si še dobro snela kostuma bogate vdove Šternfeldovke, ko ji bodo že podelili naziv častne članice in šentjakobski prstan za neprekinjeno dolgoletno sodelovanje s Šentjakobskim gledališčem, pred nedavnim pa je na 54. Linhartovem srečanju za obsežen igralski opus prejela tudi Linhartovo plaketo.
Sovdatova, ki je v Šentjakobskem debitirala že leta 1974, sama zase pravi, da je na odru precej bolj klepetava kot pod njim. »Trema pred premiero ni zaradi jubileja nič večja, več je imam zdajle, kot jo bom imela v petek,« se je sramežljivo nasmejala.
