Država javnemu zavodu SNG Opera in balet Ljubljana dolguje 474.000 evrov z naslova izplačila odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah. Ker pa so po zakonu ta denar zaposlenim v Operi morali izplačati, so ga vzeli iz dobička, s katerim bi sicer lahko pokrili dolg zavoda iz preteklih let.
Večina javnih zavodov s področja kulture ter vsi občinski javni zavodi so prvi obrok omenjenih sredstev dobili, le SNG Drama Ljubljana, Cankarjev dom in omenjena Opera ne. In kot kaže, ga tudi ne bodo. Argumentov države je več, med drugim ta, da zavodi, ki v letu 2013 niso izkazali izgube, ne potrebujejo teh sredstev. »Mi, ki smo poslovali dobro, smo bili na neki način kaznovani,« direktor ljubljanske Opere Peter Sotošek Štular komentira odločitev države oziroma smernice ministrstva za finance, ki je o tem odločalo.
Zaposlenih je vse manj
Kaj skoraj pol milijona evrov manka pomeni za proračun tako velike inštitucije, ki je dejansko največja prejemnica proračunskega kulturnega denarja in zaposluje skoraj 300 ljudi? Kajti druga dva »kaznovana« zavoda sta jo v smislu nominalnega zneska vendarle bolje odnesla, saj zaposlujeta manj ljudi – Drama okrog 120, Cankarjev dom okrog 140. To pomeni tudi, da Opera že skoraj 90 odstotkov svojih prihodkov iz javnih sredstev namenja plačam. »Pol milijona za nas pomeni dve tretjini vseh programskih sredstev za eno sezono. Že zdaj praktično za deset odstotkov ljudi oziroma za trideset ljudi sami prispevamo plače,« pravi direktor.
Verjetno je res v kakšnem njihovem »korpusu« še kdo od zaposlenih »preveč«, priznava, vsekakor pa jih ni preveč v orkestru in zboru in v tehnični službi bi nujno potrebovali še koga. V zadnjih dveh letih jim je uspelo zmanjšati število zaposlenih v javni upravi zavoda za 20 odstotkov, v zadnjih desetih letih pa se je število zaposlenih s 312 zmanjšalo na 281 ljudi.
Dobiček šel v plače
V zadnjih dveh letih so se jim krepko znižala tudi javna sredstva, in sicer za 17 odstotkov oziroma za več kot milijon evrov in pol. Čeprav še vedno prejmejo okrog devet milijonov na leto, direktor vztraja, da se večino denarja multiplicira nazaj v integralni proračun: več kot polovica s prispevki in davki, posredno pa tudi prek kulturnih prireditev, ki jih obiskujejo domači in zadnje čase čedalje bolj tudi tuji gostje. Na račun tega se jim izdatno povečuje tudi delež lastnih sredstev.
Vendar se lahko za dobičkom obrišejo pod nosom ravno zaradi prej omenjene odločitve države. Iz 1,210.000 evrov, kolikor je bilo kumulativne izgube v hiši pred dvema letoma, so imeli po zadnjih bilančnih podatkih konec leta 2014 »le« še 553.000 evrov dolga. Če pa bi zavod to »tretjo četrtino« dobil, kar nanese ravno 474.000 evrov, direktor verjame, da bi do konca letošnjega leta že pokrili izgubo zavoda. »Presežek prihodkov nad odhodki namreč v celoti sicer namenjamo pokrivanju izgube iz preteklih let,« še pravi direktor.
Če so doslej, bodo še naprej
Na vprašanje, ali bodo prej omenjenim trem velikim javnim zavodom, torej ljubljanski Drami, Cankarjevemu domu in ljubljanski Operi, vendarle izplačali dolg z naslova plačnih nesorazmerij, so se pri pristojnem ministrstvu za kulturo nekoliko izognili z odgovorom, da sredstev za izplačilo drugega obroka tako ali tako ni več za noben javni zavod. To pa ni njihova odločitev, temveč odločitev ministrstva za finance. Če se bo v te namene našel denar, bodo ta delež izplačali tudi navedenim javnim zavodom.
Dejstvo, da so se v Operi morali odpovedati dobičku na račun obveznosti države do zaposlenih v javnih zavodih, na ministrstvu komentirajo, da se bo pokrivanje izgube tega javnega zavoda iz preteklih let pač podaljšalo v prihodnja leta. Sicer so zadovoljni s poslovanjem sedanjega ravnatelja, saj je dolg iz preteklih let v zadnjih dveh letih zmanjšal za polovico. Ravno to pa jih navaja tudi k optimizmu, da bo še preostalo izgubo uspel »kar najhitreje pokriti«.