Nekdanjega prvega moža in nesojenega lastnika Pivovarne Laško Boška Šrota, ki je zaradi nepravilnosti pri lastninjenju Istrabenza končal v zaporu, bi lahko pred koncem letošnjega leta doletela nova neprijetna sodba.
Po tem, ko je bil konec lanskega leta (nepravnomočno) obsojen zaradi zlorabe položaja pri financiranju menedžerskega prevzema pivovarne, se koncu približuje tudi sojenje v odškodninski zadevi. Pivovarna Union in Delo, tedanji odvisni družbi pivovarne, iz katerih je Šrot črpal denar za vprašljive operacije, od njega s tožbo zahtevata skoraj 60 milijonov evrov z obrestmi.
Spomnimo, domnevno sporne posojilne pogodbe so se sklepale ob koncu leta 2008 in v začetku leta 2009, torej v času, ko je Šrot že lastniško obvladoval pivovarno. Zaradi pritiska bank, ki so zahtevale vračilo posojil, pa je posegel po premoženju skupine. Pivovarni Laško in Union ter Radenska in Fructal so morali Šrotovim zasebnim holdingom Infond Holding in Center Naložbe posoditi nekaj manj kot 110 milijonov evrov. Njihovi direktorji so v kazenskem postopku pričali, da so pri tem upoštevali Šrotova navodila, v nasprotnem primeru bi sledile kadrovske menjave.
Šrot: za vse krivi bankirji in politika
V okviru 60-milijonskega tožbenega zahtevka je bilo za Šrota obremenilno že mnenje finančnega izvedenca dr. Draga Dubrovskega, ki ga je sodišče zaslišalo na zadnji obravnavi junija letos. Tam je Dubrovski pojasnil, da je bil Šrotov Infond Holding konec leta 2008, ko je prišlo do spornih posojil iz sistema Laško, že kapitalsko neustrezen. Pomagali niso niti ugovori Šrotovih zagovornikov. Na ljubljanskem okrožnem sodišču je tako včeraj potekala ena poslednjih, če ne zadnja obravnava pred sodbo.
Na njej so na predlog obrambe zaslišali Deana Mikoliča, direktorja družbe P&S Group, ki je za Laščane v spornem obdobju opravil več cenitev premoženja. Njegove navedbe so bile koristne za podkrepitev Šrotovih navedb. Mikolič je namreč potrdil, da so imeli v Infondu Holdingu, kamor so se stekala sredstva iz sistema Laško, konec leta 2008 dovolj premoženja za poplačilo dolgov. Tudi uporabljene metode vrednotenja so bile skladne z računovodskimi standardi.
S tem je Šrot dobil še en dokaz več, da so za finančni zlom njegovega imperija, ki je za seboj potegnil celotno skupino Laško, v resnici krivi bankirji, ki so zahtevali nazaj posojila, in politika, ki je preprečila prodajo Mercatorja. Šrot, ki je bil vidno dobre volje, je skupaj z odvetniki na koncu že praktično govoril Mikoliču, kaj naj pove sodnici.
Fajsova: če kdo ni želel posojati, bi odgovarjal Šrotu
Nasmešek z obraza mu je izbrisala Saša Fajs, nekdanja domnevno »slamnata« direktorica Centra Naložb. V nekajurnem zaslišanju se je razgovorila o tem, kako je potekalo prelivanje posojil iz družb skupine Laško prek Centra Naložb do Šrotovih holdingov in kdo je o tem odločal.
Po besedah Fajsove so vsi vpleteni vedeli, da Center Naložbe dejansko služijo obvodu, o vseh poslih pa se je namesto Fajsove kot direktorice Centra Naložb dogovarjala Vesna Rosenfeld, dolgoletna Šrotova desna roka. Prvega moža pivovarne je v njeni pisarni videvala že vse od leta 2006, ko je pri Rosenfeldovi delala kot študentka. Po tem, ko je prevzela vodenje Centra Naložb, pa je Šrot prišel k njej celo osebno, in sicer je predlagal podaljšanje ene od posojilnih pogodb njegovim podjetjem.
Na tedanjih finančnih kolegijih, ki so se jih udeleževali predstavniki odvisnih družb pivovarne, ki so posojale sredstva Centru Naložbam, pa naj bi bilo celo rečeno, da »če se kdo ne strinja s takšnim načinom poslovanja, naj se obrne na Šrota«. Fajsova je povedala tudi, da so bankam, ko so zahtevala dodatna zavarovanja, ta v določeni meri tudi zagotovili, odvisnim družbam pivovarne pač ne.
Takrat sta Fajsovo napadla tako Šrotov odvetnik Matej Erjavec kot zagovornik Atke - Prime Uroš Pogačnik. Na vsak način sta hotela v pričo nje prebrati del navedbe iz izreka obsodilne sodbe Šrotu, iz katerega bi bilo mogoče razbrati, da Fajsova ni kredibilna priča. Tudi med njenim zaslišanjem sta se razburjala, ko je o dogodkih izpred sedem let govorila, da se je nekaj najverjetneje zgodilo, nato pa popravila, da se tega zares spomni. Po pregovarjanju z tožečo stranjo je Fajsova smela začasno oditi iz dvorane.
V začetku novembra bo zadnja, obravnava, na kateri bi zaslišali nekdanjega direktorja Radenske Tomaža Blagotinška, nato pa bo sodnica Darja Novak Krajšek izdala sodbo.
