Medtem ko trgovci v en glas zatrjujejo, da spoštujejo zakonsko predpisane plačilne roke oziroma dogovore s poslovnimi partnerji, so izkušnje živilcev z njimi zelo različne. Naša mini anketa med njimi je pokazala, da je najvzornejši plačnik Spar, sledita mu oba diskontna trgovca, Hofer in Lidl, zadnje mesto pa si delita Mercator in Tuš oziroma ga pri večini vprašanih zaseda Tuš. Nekaterim dobaviteljem namreč dostavljeno blago plačuje od mesec do dva po zakonsko predpisanem roku.
Trgovci ne priznajo, da zamujajo
Lani je začel veljati nov zakon o kmetijstvu, ki je skrajšal plačilne roke za hitro pokvarljiva živila. Od 1. januarja letos rok plačila zanje ne sme biti daljši od 60 dni, od 1. januarja 2016 se bo skrajšal na 45 dni, medtem ko morajo biti vsa druga živila plačana najpozneje v 90 dneh. A praksa gre svojo pot, čeprav trgovci to zanikajo. Poglejmo, kaj so nam odgovorili v zvezi s tem.
Spar Slovenija: »Naši plačilni roki so v okviru zakona.« Tuš: »Plačilni roki so skladni z dogovori s poslovnimi partnerji.« Mercator: »Plačilni roki so se v zadnjem letu skrajšali v skladu s spremenjeno zakonodajo, ki jo v celoti upoštevamo.« Hofer: »Vsi, s katerimi sodelujemo, lahko brez izjeme potrdijo, da smo vzoren plačnik in se držimo dogovorjenih rokov plačila. Interna politika našega podjetja glede plačilnih pogojev določa rok plačila mesec dni, izjemoma je lahko v skladu z dogovorom z dobaviteljem tudi krajši.« Lidl: »Plačilni roki so odvisni od posameznih pogodb, pri čemer vedno spoštujemo zakonsko opredelitev oziroma so roki plačila tudi krajši.«
Popuščanj ne bi smelo biti
Da živilska industrija s plačilno disciplino trgovcev še vedno ni zadovoljna, je mogoče sklepati iz izjave Tatjane Zagorc, direktorice Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki pravi: »Bistvenih sprememb ni. Namen novele zakona o kmetijstvu, ki je skrajšala plačilne roke, je bil striktnejši pristop, brez popuščanja.« Prehranski varuh Jože Podgoršek pa na podlagi svojih dosedanjih izkušenj ocenjuje: »Pri hitro pokvarljivih živilih še gre, toda pri drugih je še veliko zamud, čeprav zakon določa, da bi moralo biti vse plačano v 90 dneh. A v 90 dneh ne plačujejo skoraj nikjer, nekateri trgovci se – tudi v dogovoru z dobavitelji – približujejo 150-dnevnemu plačilu od dneva dobave.«
Kateri od trgovcev je v tem pogledu najhitrejši? »Spar je odličen plačnik, za Mercator in Tuš bi težko sodil, kateri je boljši in kateri slabši, za diskontne trgovce pa veljajo evropski standardi poslovanja. So kruti pogajalci, toda kdor pogajanja preživi in pride v njihov sistem, varuha ne potrebuje. So točni, plačujejo na rok,« pove Podgoršek.
Izkušnje s trgovci so različne
Stojan Hergouth, direktor Jate Emone, je bil do spremembe zakona o kmetijstvu, ki je skrajšal plačilne roke za hitro pokvarljivo hrano, skeptičen, zdaj priznava, da je vendarle prinesla pozitivne rezultate, saj se plačilna disciplina izboljšuje – tudi pri »najboljšem sosedu«. Je pa treba poudariti, da Jata Emona ne posluje s Tušem. Plačilna nedisciplina je bila po Hergouthovem mnenju še pred dvema letoma velik problem, v 2. polovici leta 2014 so se zamude nekoliko zmanjšale tudi zato, ker je popustil bančni krč in ker banke ne zahtevajo več tako agresivnega razdolževanja podjetij.
Tudi Janez Rebec, predsednik uprave Pivke Perutninarstva, in Peter Polanič, predsednik uprave Panvite, pritrjujeta, da se plačilna disciplina v Sloveniji malce izboljšuje. Rebec predvideva, da je razlog za to poleg zakonskih sprememb tudi boljša likvidnost trgovcev, Polanič pa dodaja, da Panvita že prej ni imela večjih težav s zamudami. Ocenjuje, da je to odvisno od poslovnih odnosov med trgovcem in posameznim dobaviteljem.
Še vedno je največji problem Tuš
Pogovarjali smo se še s številnimi drugimi predstavniki živilske industrije, vsi pa so želeli pri ocenah, kateri trgovci so boljši in kateri slabši plačniki, ostati anonimni. Čeprav trgovci poudarjajo, da se tudi o zamudah vselej dogovorijo z dobavitelji, ti to zanikajo. »Če trgovci tako rečejo, jim moramo pritrditi, sicer nas več ne bo na njihovih policah,« je priznal eden manjših dobaviteljev. Na podlagi lastnih izkušenj je dodal: »Spar je vzoren plačnik, Mercator se kljub spremembi lastništva ni poslabšal in živila, ki ne sodijo med hitro pokvarljiva, plačuje v 120 dneh, največje težave s plačevanjem pa ima Tuš. Plačuje v 140 do 150 dneh, torej v mesecu do dveh po roku.«
Tudi drugi sogovornik pohvali Spar: »Zmeraj je bil dober plačnik. Plača v 15 dneh, da izkoristi »cassa sconte« – popuste, če plača prej, kot je dogovorjeno s pogodbo – in je na slovenskem trgu verjetno najboljši. Še vedno je največji problem Tuš, a se je tudi on malce popravil. Zamuja do 30 dni. Prav toliko včasih zamuja Mercator, ki je bil že čisto blizu zakonsko določenim plačilnim rokom, zdaj so se spet malce poslabšali, a je iz tedna v teden drugače. Je pa ta razlika, da je Mercator včasih dobaviteljem plačeval obresti, če je zamujal, odkar ima novega lastnika, pa obresti ni več. Zamude zato rešujemo s krediti, da lahko pravočasno poplačamo svoje dobavitelje.«
Tatjana Pihlar
