Na črno zgrajen vodni zbiralnik na Rudnem polju in manjkajoča presoja vplivov na okolje nista edini nepravilnosti pri gradnji biatlonskega centra na Pokljuki, zaradi katerih lahko Smučarsko zvezo Slovenije doleti vračanje evropskega deleža za izvedbo skupno skoraj deset milijonov evrov vrednega projekta. Spletni medij podcrto.si v sodelovanju s portalom MMC razkriva, da je smučarska zveza mimo pravil izbrala tudi izvajalca gradnje in je nato z gradbenim podjetjem SGP Tehnik neupravičeno sklenila še štiri anekse k pogodbi. Zgolj zaradi teh nepravilnosti pri oddaji in vodenju javnega naročila smučarski zvezi grozi odvzem najmanj 635.000 evrov evropskega in slovenskega proračunskega denarja.
Slovenija nekoliko zbila višino kazni
To razkrivata dva dokumenta, do katerih se je medij podcrto.si na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dokopal prek zahteve po dostopu do informacij javnega značaja. V dopisu iz lanskega marca evropska komisija kot glavni očitek izpostavlja nedopustno omejevanje tuje konkurence, saj po naknadnih spremembah razpisnih pogojev smučarska zveza teh ni objavila v uradnem listu Evropske unije, temveč le v slovenskem uradnem listu. Zaradi tega je komisija od zveze najprej zahtevala vračilo 1,35 milijona evrov evropskega denarja, po protestiranju slovenskih državnih organov pa je kazen zmanjšala na 540 tisočakov (glede na dopis) oziroma po zadnjih podatkih portala podcrto.si na 432 tisočakov.
To pa še ni vse. Smučarska zveza bo morala glede na zahteve slovenskega vladnega urada za nadzor proračuna vrniti tudi 175.000 evrov evropskega in 30.000 evrov slovenskega proračunskega denarja, ker je s SGP Tehnikom neupravičeno sklenila še štiri anekse za dodatna dela v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov. Urad je namreč ocenil, da ta dodatna dela niso bila nepredvidena, zato gradbinec zanje ne bi smel prejeti dodatnih plačil.
Rok za vračilo sredstev se je po poročanju MMC iztekel že sredi lanskega leta, a so z ministrstva za izobraževanje sporočili, da znesek še vedno ni dokončen, ker »ministrstvo še ni dobilo dokončne potrditve višine vračila od evropske komisije«.
Presoja vplivov lahko prepreči najhujše
Se pa zahtevano vračilo lahko še krepko dvigne zaradi manjkajoče presoje vplivov biatlonskega centra na okolje, ki lahko v skrajnem primeru smučarski zvezi odnese prav vseh 6,5 milijona evrov javnega denarja (od tega 5,5 milijona evrov evropskih sredstev). Ta scenarij bi preprečila naknadna izdelava presoje vplivov na okolje, za katero se občina Bohinj po besedah župana Franca Kramarja že trudi.
Kdaj bodo lahko zadevo odkljukali, pa je po njegovih besedah odvisno od vlade. Ta namreč trenutno presoja o novem občinskem prostorskem načrtu, ki za gradbeno dovoljenje za objekte, kot je pokljuški biatlonski center, po novem zahteva tudi presojo vplivov na okolje. To bo morala izdelati smučarska zveza, kar je po Kramarjevih informacijah že storila. Župan ob tem pričakuje, da bodo občinski svetniki nov prostorski načrt, za katerega so soglasja 27 inštitucij (ministrstva, Agencije RS za okolje, Telekoma Slovenije, Triglavskega narodnega parka...) zbirali kar osem let, prihodnji mesec z dovoljenjem vlade vendarle potrdili.
Smučarska zveza v kmetijske vode?
Ni pa še povsem jasna usoda akumulacijskega bazena, ki na Pokljuki služi za zasneževanje. Ta ima po podatkih Triglavskega narodnega parka (TNP) prostornino 5800 kubičnih metrov, kar je štirikrat več, kot dopušča veljavno gradbeno dovoljenje. »Poseg ni skladen z izdanim upravnim dovoljenjem in ne s takrat veljavnim zakonom o Triglavskem narodnem parku,« opozarja Igor Zakotnik iz TNP. Zakonske določbe pa so se medtem še zaostrile, zato je na območju narodnega parka prepovedano graditi površinske vodne zbiralnike, razen zbiralnikov za napajanje živine. Izjemo zakon dopušča le za potrebe dejanskega opravljanja kmetijske dejavnosti, česar pa smučarska zveza ne počne.
Tudi gradnja oziroma legalizacija povečanega zbiralnika – uradno za potrebe požarne vode za gašenje požarov – v visokogorju ni dovoljena. Tovrstna gradnja pa, opozarjajo v TNP, ne sodi niti med upravičene posege za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje, ali zdravje ljudi, ali premoženje po določilih zakona o ohranjanju narave.
Marjeta Kralj, Petra Mlakar
