Na prvi pogled nihče od zbranih, prijavljenih je bilo 20 udeležencev, ni bil videti, kot da bi bil Kitajec. Kajti o njem, o neznanem Kitajcu, ki naj bi ga nakup Roga še najbolj zanimal in ki je veljal za prvega favorita, se je zadnja dva meseca največ govorilo. Vsi navzoči so se sporazumevali v slovenščini. Vključno z gospodom iz socialnega centra v nekdanji tovarni Rog, kjer vodi galerijo. Njega je nemara edinega zanimala zgolj umetniška vrednost Rogovega zaščitnega znaka, manj pa prodaja koles.

V dveh minutah s 1000 na 4300 evrov

Kdor je mislil, da bo s pet tisoč evri konkurenčen, se je zmotil. Izklicna cena 1000 evrov je na 4300 evrov zrasla v dveh minutah, takoj zatem je bilo doseženih tudi 5000 evrov. Razen poznejšega zmagovalca, predstavnika podjetja Fura iz Dobrovnika v Prekmurju, ki se ukvarja s prodajo električnih koles, ki je licitiral ves čas in odgovarjal na sleherno stoevrsko povišanje, so se akterji spreminjali. Tja do 10.000 evrov, kolikor je vsota narasla v desetih minutah, je s svojimi kartončki mahala peterica. Kakšen je bil interes tistih, ki so v Rogaško Slatino na Rogovo licitacijo prav tako prišli, licitirali pa niso niti enkrat, ni jasno. Morda gre za državljane, ki s tem, da obiskujejo dražbe in sodelujejo na njih, zabijajo svoj čas. Torej podobno kot gospe, ki hodijo na pokopališče gledat tuje pogrebe, ali kot obiskovalci raznih odprtij. S tem, da lahko tam računajo na narezek, ki je v pričujočem primeru na žalost izostal.

Fura proti Žagarju

Prvo znatno povišanje je bilo s 5500 na 7000 evrov; vtis resnega ponudnika je v tej fazi dajal gospodič s kapico, po kateri bi se dalo sklepati, da je iz kolesarskih vod. In sodeč po tem, da se je malo pozneje z nekom posvetoval v nemščini, je mogoče, da je šlo za predstavnika mednarodnega kapitala. A je nekje pri 15.000 evrih odpadel. Do 20.000 evrov so se za Rog kosali štirje interesenti. Zajetnejši brkač s štajerskim naglasom, ki pa je dajal vedeti, da je prišel za vsak primer, če bi se pokazala priložnost za izrazito poceni nakup; poznejši zmagovalec, gospod, ki je govoril, da blagovno znamko kupuje zato, da bi ostala slovenska; in gospod, ki je pri 21.100 evrih prosil za premor, češ da se mora tudi on posvetovati s svojimi partnerji. Temu ni nihče nasprotoval – s kasnejšim zmagovalcem na čelu, ki je v tistem trenutku lahko razmišljal o tem, da so tekmeci po večini že opešali. Vendar se je po premoru v igro vključila številka 13, predstavnik podjetja za izdelavo koles Žagar, ki je pri 25.000 evrih ponudil spektakularnih 30.000 evrov! A Fura je ostal hladen. Podobno kot pri višanju s 33.600 na 35.000 evrov ter pri višanju z 38.600 na 40.000 evrov, pri čemer sta se nekaj prej, pri 37.000, že slišala dva udarca kladiva in je bil Rog že skoraj prodan, a je predstavnik družbe Žagar po premisleku vendarle nadaljeval. Pri ponudbi za 45.200 evrov se je končno predal. »Ampak mi bi bicikle res delali,« je bil v izjavi skop poraženec.