Trajnostnemu svetovnemu razvoju do leta 2030 je bil posvečen že posebni vrh svetovne organizacije konec minulega tedna, ko je v palači ZN zbranim spregovoril tudi papež Frančišek. Nova razvojna agenda naj bi pomenila poglobitev ciljev, sprejetih ob prelomu tisočletja, ki so bili osredotočeni predvsem na odpravljanje ekstremne revščine ter bolezni, kot sta aids in malarija, skušali pa so tudi zagotoviti osnovno šolstvo za vse otroke ter zmanjšati njihovo umrljivost. Tokrat so svetovni voditelji, diplomati in predstavniki nevladnih organizacij navdušeno pozdravili potrditev 17 nalog (v okvirju) s 169 cilji, ki naj bi bili uresničeni v naslednjih petnajstih letih. Po mnenju treznejših analitikov vsaj na začetku uresničevanja obsežnega programa zanje državam ne bo uspelo zagotoviti med 3000 in 5000 milijard dolarjev na leto, vprašanje je celo, ali bo ta vsota dosežena leta 2030. K pesimizmu ne napeljujejo samo benigni rezultati veliko skromneje zastavljenega petnajstletnega programa iz leta 2000, ampak trpežnost gospodarske krize v Evropi ter kriz na Bližnjem in Srednjem vzhodu ter afriškem severu in tudi v Ukrajini, ki postavlja temelje za novo hladno vojno med glavnimi mednarodnimi protagonisti.
Da bi spodbudili močnejšo zavezanost svetovnih voditeljev k želenemu prihodnjemu razvoju, so nagovor Nobelove nagrajenke Malale Jusafzaj, ki so jo talibani leta 2012 hudo ranili, ker si je prizadevala za izobrazbo deklic, na balkonu velike sejne dvorane generalne skupščine ZN pospremili s 193 najstniki – toliko, kot je članic ZN – s prižganimi lučkami upanja. Sicer pa so na vrhu izbrali devet regionalnih voditeljev, ki bodo bedeli nad uresničevanjem ciljev. To so predsedniki Brazilije, Kolumbije, Liberije, Južne Afrike, Tanzanije in Tunizije ter premierja Švedske in Vzhodnega Timorja in nemška kanclerka.
