Zaprtje rudnika je bilo šok za vse generacije knapov, je takrat težko odločitev podoživel zagorski župan Matjaž Švagan, ki je s sodelavci moral ukrepati in finančno slabotno občino popeljati novim razvojnim možnostim naproti. »V osmih letih, kolikor časa smo zapirali rudnik, smo imeli številne izredne seje, na katerih smo iskali nove možnosti za financiranje zapiranja in sanacije rudnika,« se je na otvoritveni slovesnosti spominjal Švagan, danes zadovoljen, da je Zagorje postalo moderno mesto. A je bil kljub vsemu vesel civilne iniciative Rudarskega muzejskega in etnološkega društva Srečno Zagorje ter predstavnikov krajevnih skupnosti k oživitvi muzeja, ki odstira pogled v preteklost, je dejal.
Pogled v zgodovino s pridihom sodobnosti
Občina je objekt, v katerem je muzej, odkupila na javni dražbi, za njegovo obnovo pa na lanskem razpisu za razvoj regij prejela 328.529 evrov evropskih sredstev. Dodala je še lastnih 195.000 evrov, tako da so lahko muzej ne le obnovili, temveč ga tudi posodobili z interaktivno predstavitvijo. Razvili so aplikacijo za pametne telefone in tablice, ki s pomočjo QR-kod na predstavitvenih tablah obiskovalcu omogoča dostop do dodatnih razlag in informacij o rudniških jamah. Po koncu ogleda se obiskovalci lahko preskusijo še v rudarskem kvizu, mladostniki pa se lahko pozabavajo tudi z igrico, v kateri rudarju Feliksu pomagajo razporejati jamske vozičke – hunte.
Tudi sicer je bil sobotni dogodek zanimiv predvsem za najmlajše, ki so improvizirani jamski rov dojemali kot nekakšen poligon z ovirami, prav tako imeniten za raziskovanje se jim je zdel rudniški vlakec pred muzejem. Medtem ko so otroci razigrano doživljali več kot 200 let staro zgodovino zagorske doline, pa so mnogi drugi, med njimi največ »starih« knapov, slovesnost spremljali precej bolj nostalgično, na trenutke tudi z orošenim očesom. »Nismo mogli slediti gospodarskim trendom, rudnik je prinašal le še izgubo, tuji premog je postal cenejši od našega,« se je bližanja koncu zagorskega premoga spominjal nekdanji rudar Franci Kranjc. A kljub vsemu je bil dan odločitve o zaprtju rudnika za knape najhujši v življenju, je prepričan. Morda je bilo zato zanje sobotno odprtje rudarskega muzeja še toliko bolj posebno, saj so s tem dobili vsaj en prostor, kjer njihova dejavnost v zdaj modernem mestu ne bo kar tako zamrla.
