Podjetja v Posočju se poleg zaostrenih gospodarskih razmer soočajo z za 21. stoletje nepojmljivimi težavami. Njihove prihodke in konkurenčnost ogrožajo nihanja električne napetosti v omrežju. V petih največjih podjetjih v Posočju lahko zgolj en padec napetosti, ki ustavi proizvodnjo, povzroči za dobrega pol milijona evrov škode. Z zastoji se srečujejo večkrat na dan, nihanja pa jim povprečno ohromijo od 5 do 14 delovnih dni na leto. V petek so se zato severnoprimorska podjetja povezala in državi poslala skupni poziv, naj problemu poišče trajno rešitev.
V bovški družbi Mahle Letrika so samo v letošnjem septembru zabeležili pet dni z motnjami v dobavi električne energije. »Vsaka motnja ima potencialno nevarnost za nastanek 250.000 evrov škode. Če pride do nihanj takrat, ko so naši izdelki v najbolj kritični fazi, lahko zavržemo celo serijo izdelkov,« pojasnjuje direktor podjetja Mitja Gorenšček. Stroške povečujejo ponovni zagon proizvodnje, morebitni servisi, popravila, rezervni deli, delavci, ki čakajo na delo oziroma morajo delo dokončati z nadurami...
Strah pred izgubo trga
Najhujše tveganje pa jim predstavlja trg. »V avtomobilski industriji ura zastoja pomeni 50.000 evrov ali več kazni. Pred dnevi smo imeli sestanek znotraj koncerna Mahle. Pogovarjali smo se o konsolidaciji oziroma koncentraciji določenih programov glede na našo konkurenčnost. Če pridem prednje s tako banalnim problemom, kot so težave z električno energijo, takoj zgubim na konkurenčnosti in se težko pogovarjam o novih projektih,« je jasen Gorenšček. Težave tako celo lastniku, posebej pa kupcem zamolčijo in jih za zdaj poskušajo reševati doma. S škodnim zahtevkom od Elektra Primorska za zdaj neuspešno terjajo povrnitev škode in iščejo rešitev, da bi zastoje preprečevali z zmogljivimi baterijami.
Elektro Primorska: V Posočju ni teme
»V Posočju ni teme,« gospodarstvenikom odgovarja Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska, »Oskrba je znotraj standardov, se pa zavedamo, da kakovost električne oskrbe za podjetja, kot sta denimo Mahle Letrika ali TTK Srpenica, ni na pravem nivoju.« Rešitev tako v dolini kot na državni ravni poznajo: nov 110-kilovoltni daljnovod med Kobaridom in Bovcem in dve razdelilni transformatorski postaji. Zanje bi potrebovali 15 milijonov evrov, kar pa se Elektru Primorska glede na dosežene parametre za zdaj zdi neupravičen strošek. »Razpolagamo z omejenimi viri investiranja,« pravi Blažica. Poudarja pa, da bi se o naložbi lažje pogovarjali, če bi dolina Soče znova razmislila o možnosti graditve novih elektrarn na Soči in njenih pritokih, čemur so se pred štirimi leti v Posočju množično uprli. Država oziroma Eles na drugi strani naložbo pogojujeta z dokončanjem dvosistemskega daljnovoda Divača–Gorica, katerega gradnja je zaradi nasprotovanj krajanov zastala v Renčah. Celostno reševanje problema je država tako vrnila v roke domačinom.
