Čeprav ji je država priskočila na pomoč z milijonsko pomočjo, s prisilno poravnavo, ki je bila potrjena pred meseci, pa se je znebila še enkrat tolikšnih obveznosti, je tovarna nogavic Polzela spet na robu bankrota. Medtem na dan prihajajo nove podrobnosti o vprašljivih poslih pod taktirko nekdanje predsednice uprave Karmen Dvorjak.
V času, ko se je Polzela vse bolj spopadala s finančnimi težavami in pomanjkanjem likvidnosti, je različnim zunanjim partnerjem nakazala nekaj deset tisoč evrov za vprašljive storitve. Med prejemniki je bilo tudi skrivnostno podjetje s sedežem v ameriški davčni oazi Delaware, pri čemer se denar zanje ni stekal z računov matične družbe v Sloveniji, ampak so vpleteni očitno uporabili obvod v tujini.
Iz dokumentov, ki smo jih v zadnjih tednih pridobili v uredništvu, izhaja, da gre za dva sklopa vprašljivih poslov: piarovske storitve in donacije, povezane tudi z izobraževanjem prodajalk v Polzeli. Razkrivajo tudi, da je račune za storitve plačevalo kar njihovo zagrebško podjetje Polzela čarape, čeprav naj prejemniki denarja zanjo po zatrjevanju naših virov ne bi izvajali nikakršnih storitev.
V Zagrebu dobili račun njim neznanega podjetja
Pri prvem sklopu je šlo za nakazila piarovski skupini Dialog, ki jo obvladujeta zakonca Branko in Vera Kozmik Vodušek. Vodušek je pojasnil, da so s Polzelo začeli sodelovati leta 2012, in sicer so ji pomagali pri pozicioniranju celotne skupine in njenih blagovnih znamk na trgu. Formalni nosilec posla je bilo podjetje Vurberg v lasti njegove soproge. Potrdil je, da so do sredine leta 2013 dobivali nakazila od Polzele, nato pa je zaradi povečanega obsega dela v tujini obveznosti prevzela hrvaška Polzela čarape.
Toda marca lani, ne dolgo pred začetkom postopka prisilne poravnave Polzele, je tedanja prva dama Dvorjakova iz Zagreba prejela nenavaden dopis. Nanjo so se obrnili zaposleni iz družbe Polzela čarape. Opozorili so jo, da so prejeli račun v višini 2000 evrov od novega dobavitelja Watersouls Holdings Inc., in sicer za marketinške in piarovske storitve. »Zanima me, kdo v Zagrebu je uporabljal te storitve? Ali pozabljate, da nas je samo sedem zaposlenih,« je Dvorjakovo vprašala ena od zaposlenih (njeno ime hranimo v uredništvu). Kakšen odgovor je prejela, ni znano.
Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je Watersouls podjetje nabiralnik s sedežem v ameriški davčni oazi Delaware, ustanovljeno leta 2009. Deluje na naslovu podjetja, ki se ukvarja z ustanavljanjem podjetij. Ima minimalen osnovni kapital, nima pa zaposlenih, zato je vprašanje, kako je sploh lahko izvajalo kakršne koli svetovalne storitve.
Vse poti vodijo do Voduškovih
Povezave podjetja iz Delawara pa vodijo do Voduškovih. Watersouls je namreč konec februarja lani njunemu Vurbergu odstopil oziroma prodal za 23.500 evrov terjatev do družbe Polzela čarape. Watersouls je pri sklenitvi pogodbe kot kontaktna oseba zastopal Vodušek. Povedano drugače: Watersouls, ki ga je zastopal Vodušek, je odstopilo terjatev podjetju njegove soproge. Kljub temu Vodušek trdi, da ne on ne njegova soproga nista lastnika Watersoulsa. »Z družbo Watersouls že več let sodelujemo pri različnih projektih na Balkanu in v vzhodni Evropi,« je dodal Vodušek.
Poleg lastništva Watersoulsa ostaja skrivnost tudi, zakaj je zagrebška podružnica Polzele skoraj polovico zneska, ki ga je plačala v Delaware, nakazala vnaprej. Denar je sicer pristal na bančnem računu, odprtem pri Posojilnici Bank v Borovljah na avstrijskem Koroškem. To skupaj z dejstvom, da je terjatve do Polzele odstopilo Vurbergu, nakazuje, da dejanski lastniki Watersoulsa prihajajo iz Slovenije.
Predavanja o ženski psihi in obredih za lepe noge
Še bolj nenavaden je drugi posel, ki se je začel julija 2013. Takrat so v Polzeli pripravili donatorsko pogodbo, po kateri bi morala tovarna nogavic, ki je že takrat bila bitko za obstoj, radovljiškemu klubu Pleiades nakazati 1000 evrov. Ali je bila pogodba realizirana, za zdaj še ni znano. A le nekaj dni po njeni pripravi je donatorsko pogodbo s klubom, ki ga je zastopala njena predsednica Saša Ropač, podpisala zagrebška Polzela čarape. Na tej osnovi bi moral klub, ki je registriran kot Klub za razvoj kvalitete bivanja Pleiades, prejeti 2500 evrov. S tem pa sodelovanja med obubožano Polzelo in radovljiškim klubom še ni bilo konec.
Jeseni 2013 je namreč Ropačeva, po izobrazbi krajinska arhitektka, za Polzelo organizirala izobraževanje o pomenu lastne podobe pri kakovostni prodaji nogavic. Na srečanjih je Ropačeva prodajalkam med drugim svetovala o ženski psihi, povezavi lastne zgrajenosti telesa in duše v odnosu do okolice, kako nahraniti telo, o obredih za lepe noge in dobro počutje... Koliko sredstev je Pleiades skupno prejel od Skupine Polzele, Ropačeva, ki ni želela odgovarjati na naša vprašanja, ni razkrila. Pred dnevi pa je časnik Finance objavil, da je Pleiades leta 2013 od Polzele dobil 10.500 evrov.
»Vem, kateri računi so pravi in kateri fiktivni«
Četudi Pleiades za Polzelo čarape domnevno ni opravil nobenih storitev, je slednja od Pleiadesa očitno prejemala visoke račune. »Upoštevajoč moje dolgoletno delo v komerciali dobro vem, kateri računi so pravi in kateri so fiktivni. Kako boste opravičili račune v višini 6000 evrov, čeprav nihče od zaposlenih ni bil na nobenem izobraževanju,« je Dvorjakovo marca 2013 vprašala zaposlena v Polzeli čarape.
Na vprašanja, zakaj je Polzela donirala Pleiadesu, koliko je znašala vrednost vseh donacij in kako komentira, da je z donacijami prihajalo do izčrpavanja Skupine Polzela, nam Dvorjakova ni odgovorila konkretno. Prav tako ni odgovorila na vprašanja, povezana s piarovskimi storitvami. Pojasnila pa je, da so vsi pogodbeni izvajalci v času njenega mandata opravljali storitve v skladu s pogodbenimi obveznostmi. Tako v Sloveniji, kot v tujini, kjer imajo sedež odvisne družbe. Dodala je, da o konkretnih transakcijah obstaja celotna dokumentacija, številk pa se zaradi časovne oddaljenosti ne spominja, niti o njih ne more govoriti, saj nima pooblastila Polzele.
