Pavlin velja za dokaj redkobesednega, zato pa toliko bolj zadnja leta raste podjetje, ki ga vodi. Na letni ravni kar za 30 odstotkov in podjetje je lani že ustvarilo za 8,7 milijona evrov prodaje, povprečna dodana vrednost na zaposlenega pa je konec leta 2014 znašala 54.337 evrov. Šestdeset odstotkov proizvodnje izvozi. Največ v Nemčijo, izvažajo pa tudi v Avstrijo, Anglijo, Švedsko, Madžarsko, Srbijo in Makedonijo, prodajati so začeli tudi v Bosni, v Sloveniji so njihovi kupci predvsem ORO orodjarna, Kolektor orodjarna, Siliko, Polycom, Mahle Letrika.

Kdaj vas je bilo v tem času, odkar ste direktor pa do danes, najbolj strah?

Danes.

Zakaj?

Ker vem, da smo že veliki, z rastjo pa se odgovornost veča. Zadnji dve leti smo res hitro rasli, za več kot 30 odstotkov na leto. Še leta 2012 nas je bilo 27, zdaj nas je že 56. Vsak novozaposleni in vsak dodatno zasluženi milijon pomenita tudi večjo odgovornost.

Kako pa doživljate letošnje leto? Spomladi ste prejeli tudi priznanje gospodarstvenik Primorske 2014.

Spet je rekordno in polno novih izzivov ter sprememb. Doživljam ga kot vsako leto do zdaj – lepo.

Ste srednje veliko podjetje. V letu 2013 ste naredili natančen popis procesov, se posvetili organizacijski strukturi in pridobili standard ISO 9001. Danes ima vsak član vodstvene ekipe vsaj enega namestnika. Ali je sedanja struktura ustrezna tudi za nadaljnjo dinamično rast?

Za nekaj let rasti zagotovo. Ves čas smo sposobni kupcem prilagajati organizacijo procesov.

Med pogovorom na srečanju pri sežanskem podžupanu Radu Pirjevcu ste omenili, da si želite bolj zmerne rasti, ne tako hitre, kot jo imate, a letošnje leto boste sklenili z več kot 11 milijoni evrov prihodkov, kar vnovič pomeni 30-odstotno rast.

Res je. Ker smo se sposobni res hitro odzivati na povpraševanje, naši izdelki pa so kakovostni, nam naročniki zaupajo. Naša rast ni plod sklenjenih pogodb pred letom ali dvema, pač pa je plod tekočih dogovorov, ki so posledica našega dobrega dela na trgu. Tudi zato je napovedovanje za naprej težje, a ker trdo delamo na trgu, da si zgradimo zaupanje pri kupcih in da imamo z njimi dolgoročne odnose, lahko računamo na uspešno poslovanje tudi v prihodnje.

Kdo se torej pri vas pretežno ukvarja s prodajo?

Vsi. Lastniki, menedžment in komerciala. Ključnega pomena pa je, da je izdelek res vrhunski, ker si le tako lahko utrjuješ položaj na trgu.

Kako fleksibilni ste, ste opisali tako: »Čaramo, da dobi naročnik to, kar potrebuje.« Kaj to pomeni?

Vemo, kaj mora naročnik dobiti, naša stvar pa je, da do tega tudi pridemo. Večino delamo po naročilu in po načrtih kupca, nič na zalogo. Poleg mehanskih obdelav vse več delamo na CNC-obdelavah, torej specialnih obdelavah. To nas dela močnejše in za stranke zanimivejše. Roki so vedno kratki, še posebno v avtomobilski industriji, zato moraš biti sposoben najti vse možnosti, da narediš čim prej.

V novo tehnologijo vložite povprečno milijon evrov na leto, v usposabljanje in izobraževanje sodelavcev po tisoč evrov. Iz katerih virov vse to financirate?

Pretežno iz lastnih virov. Ne zadolžujemo se preveč in zadnja leta smo tako amortizacijo kot dobiček v celoti vlagali v to. Dobro sodelujemo tudi z bankami, še posebno s SID banko. Bančne obrestne mere sicer niso več tako visoke, so pa bolj problem zavarovanja, ki jih zahtevajo.

Kako se spopadate s plačno nedisciplino? Medtem ko sever Evrope tega skorajda ne pozna, je denimo v Bosni, kot ste omenili, to res težava.

Dober del terjatev imamo zavarovanih, da lahko lažje spim. (Smeh.) To nas sicer nekaj stane. Biti moraš pa seveda tudi vztrajen pri izterjavah.

Kader je izziv tudi za vas. Povprečna starost v podjetju je 29 let, fluktuacije skorajda nimate. Kako dobite nove sodelavce?

Sodelujemo s postojnsko srednjo in visoko šolo, minulo šolsko leto smo imeli kar 15 praktikantov. Najboljše štipendiramo. Sicer pa imamo ves čas vsaj štiri vajence. Tudi podjetja v skupini ORO si med seboj pomagamo, zgradili smo močno partnerstvo. S Šolskim centrom Postojna nameravamo postaviti izobraževalni center. Kupili bomo sodoben CNC-stroj za obdelavo, mentorji iz podjetji pa bodo na teh strojih usposabljali tako mlade kot učitelje ter jim tako dali potrebna znanja. Želimo čim prej izučiti čim več mladih. V orodjarskih podjetjih v regiji je potreb toliko, da bi lahko vsako leto zaposlili en razred mladih ljudi.

Kaj je glavno »lepilo« podjetja, ki dela vaše sodelavce tako zavzete in lojalne?

Skušamo gojiti dobre medsebojne odnose in sodelavce tudi pravilno stimulirati. Imamo nadpovprečne plače in skrbimo za konstantno strokovno rast.

V Nemčiji imate svojega distributerja MWT-Meyer, s katerim ustvarite tretjino prometa, aprila ste postali njihov 30-odstotni lastnik. Kje so prednosti takega sodelovanja? 

Prednost je predvsem v tem, da imamo trg kot na dlani.

Zakaj je prav, da podjetja, četudi pretežno izvažate in potrebujete prepoznavnost torej na teh trgih, sodelujete v izboru Gazela?

Ker je prav, da se pokažemo tudi v domačem okolju, da damo nekaj pozitivnega vetra, in da so tudi zaposleni zadovoljni, ker je še nekdo drug prepoznal njihovo dobro delo.

Kakšen bo ORO MET leta 2020?

Ustvarili bomo najmanj 17 milijonov evrov prodaje in zaposlovali 80 ljudi.

Je ORO MET lahko podjetje v Sloveniji z več sto zaposlenimi?

Z lahkoto. A bližnjic ni, zato lepo korak za korakom.