Lumar IG, zlata gazela, ki ohranja odlično bonitetno oceno A1++, je lani ne le spet ujel raven prihodkov iz leta 2011, ko so ti znašali 11,8 milijona evrov, pač pa jih malenkostno celo presegel. Ni pa še na ravni dobička iz leta 2011, ko je imelo podjetje kar 1,14 milijona evrov dobička, lani pa slabih 900 tisočakov.

Lumar IG, vodi ga Marko Lukić, ki je upravljanje podjetja prevzel od očeta Milana Lukića, se je očitno z lani ustvarjenih 11,89 milijona prihodkov stabiliziral po slabi odločitvi o prodaji podjetja avstrijski družbi Green Building Group leta 2012. Podjetje so namreč konec leta 2014 odkupili po polovični ceni, njegov lastnik pa je marca letos postalo podjetje Lumar Invest. Podjetje se je januarja začelo širiti še v Avstriji. Na Dunaju so ustanovili podjetje Lumar Haus in v največjem avstrijskem centru vzorčnih hiš postavili še svojo.

V letu 2009 je prvič opazneje zasijala trboveljska gazela Dewesoft, ki je bila prepoznana za srebrno gazelo. Podjetje, ki je konec leta ustvarilo 1,7 milijona evrov prihodkov, jih danes ustvarja že več kot 12 milijonov, dodana vrednost na zaposlenega pa znaša več kot 150.000 evrov. Dewesoft je bil ob skoraj 50-odstotni rasti prihodkov, ki jo dosegajo tudi zadnja leta, leta 2012 izbran za zlato gazelo.

Bronasta gazela 2009 je postalo kranjsko podjetje Exoterm IT, gorenjska gazela, ki je po padcu prometa v letu 2013 že zajela trend rasti. Globoko v rdečih številkah je vse od leta 2010 Salbatring International, gazela osrednje Slovenije, z nihanji navzdol se ubada tudi Finali Trading, primorsko-notranjska gazela, medtem ko dolenjsko-posavska gazela Mikrografija uspešno ohranja prihodke v bližini petih milijonov. jpš