Javni zavod Študentski dom Ljubljana je letos poleti prejel 2901 vlogo za sprejem v ljubljanske študentske domove. A ker postelj za vse ni dovolj, bodo morali študenti, ki so nižje na prednostnem seznamu, nekaj mesecev počakati, preden se bodo lahko vselili.
Javni zavod pričakuje, da bodo do konca septembra vselili okoli 1000 študentov, zadnji študenti s čakalnega seznama pa bodo svojo posteljo dobili najverjetneje do konca maja oziroma v polovici junija prihodnje leto. Kje na prednostni listi so, si študenti lahko ogledajo na spletni strani Študentskega doma Ljubljana, seznam pa bo ponovno posodobljen 28. septembra.
Samske sobe so prazne le med zamenjavo najemnikov
V javnem zavodu so potrdili, da študentskih postelj v ljubljanskih študentskih domovih še vedno ni dovolj. A poudarili so, da se ta trend lahko v prihodnosti tudi obrne zaradi upadanja populacije. »Tako se recimo v Mariboru že sedaj dogaja, da decembra objavljajo dopolnilni razpis, ker so s seznama že vsi vseljeni, prosta ležišča pa ostajajo,« so primer navedli v zavodu Študentski dom. Poleg bivanja v javnih študentskih domovih se študenti lahko odločijo tudi za najem sobe v zasebnih študentskih domovih ali pri zasebnikih (za kar lahko pridobijo tudi subvencijo).
Študentski domovi v Ljubljani ponujajo tudi možnost najema enoposteljne sobe, ki so očitno izjemno priljubljene. Ljubljanski študentski domovi imajo na voljo 232 takšnih sob, ki pa so ves čas zasedene oziroma »so prazne le v kratkem času med izselitvijo starega in vselitvijo novega stanovalca«, so povedali v javnem zavodu. Ravno zaradi priljubljenosti tako imenovanih samskih sob ima zavod poseben čakalni seznam, na katerega uvrstijo vse študente, ki so oddali prošnjo za bivanje brez sostanovalca in izpolnjujejo pogoje, ki so določeni v domskem redu: prosilec mora biti stanovalec ljubljanskih študentskih domov, vpisan mora biti najmanj v drugi letnik, pri študiju mora redno napredovati v višji letnik in v času bivanja v študentskih domovih ni kršil domskega reda. Prosilci morajo za samsko sobo v povprečju čakati leto in pol.
Za prenove slaba tretjina letnega proračuna
Študentski dom Ljubljana nameni približno 2,5 milijona evrov na leto za različne prenove svojih 29 domov, kar v grobem predstavlja približno 28 odstotkov zavodovega letnega proračuna. V minulem študijskem letu so denimo prenovili dom XI v Rožni dolini, pročelje na domu v Topniški ulici in energetsko sanirali oba domova v Mestnem logu. Samo sanacija slednjih je javni zavod stala 1,8 milijona evrov. Določene naložbe deloma financira tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. V letu 2014 so se lotili tudi prenove internetnega omrežja v študentskih domovih. »Prenovili smo celoten kabelski internet po sobah in z brezžičnim internetom opremili vse skupne prostore po domovih,« so dodali v javnem zavodu, kjer zagotavljajo, da bodo še letos najmanj polovico sob opremili z brezžičnim internetom, preostala polovica pa bo brezžično omrežje dobila prihodnje leto.
Trenutno je v najslabšem stanju Akademski kolegij na Vilharjevi cesti, ki je že od začetka devetdesetih v postopku denacionalizacije. Ravno zato, ker je vprašanje lastništva še vedno nerešeno, javni zavod v prenovo kolegija ne more vlagati sredstev za prenovo, lahko financira zgolj nujna vzdrževalna dela, so pojasnili. Če bo po zaključku denacionalizacije omenjeni študentski dom ostal v državni lasti, »bodo potrebna res velika sredstva, saj bo treba zamenjati vse stavbno pohištvo, obnoviti vse napeljave in urediti tudi kuhinje, ker je to edini dom, ki jih nima. Brez državnih in evropskih sredstev po naši oceni prenova ne bo mogoča,« so zagotovili v javnem zavodu.
Anketa - Stanovanjce, kje si?
Ljubljanske študente smo povprašali o njihovih izkušnjah z iskanjem študentske sobe v Ljubljani ob začetku študija in njihovih prigodah, ki so jih doživeli v novem bivališču. Večina z iskanjem ni imela težav, sobe v študentskem domu so dobili hitro, nekateri pa so se z iskanjem vendarle nekoliko namučili ali pa so zaplete doživeli pozneje.
Žan Zupan, študent, 20 let: Stanovanje sem iskal zelo dolgo, poskusil sem vse: od Bolhe do Salamonovega oglasnika. Imel sem kar enajst ogledov stanovanj, nazadnje pa je bila rešitev ravno skupina na facebooku Stanovanjce, stanovanjce, kje si, kjer sem naposled našel svoj ljubi domek.
Matej Tratnik, študent, 24 let: Z iskanjem stanovanja nisem imel velikih problemov, ker ga imajo sorodniki v Ljubljani in sem lahko živel pri njih. Prvo leto, ko sem študiral medicino, sem bil v Oražnovem domu, ampak sem se kaj kmalu raje vrnil nazaj v stanovanje.
Maruša Golob, študentka, 26 let: V času pisanja diplome sem potrebovala mir, v študentskem domu pa se je treba prilagajati tamkajšnjim razmeram. Zato sem se odločila, da bom začasno najela sobo pri zasebniku. Ker pa si nisem mogla privoščiti dveh najemnin, sem sobo v domu začasno odstopila nekomu drugemu. Pozneje me je dobila inšpekcija in me vrgla ven iz doma, kmalu za tem pa sem izgubila tudi sobico, v kateri sem bila. K sreči sem nato lahko začasno stanovala pri daljni sorodnici.
Žan Dolajš, študent, 23 let: Z iskanjem sobe nisem imel nobenih problemov. Vlogo sem oddal avgusta, ko so se pač morale oddajati vloge, sobo pa sem dobil ravno 1. oktobra, in to v študentskem domu, ki je v isti stavbi kot moja fakulteta. Sedaj imam tudi samsko sobo, kar je še boljše.
Rok Vidmar, študent, 24 let: V Ljubljano sem prišel pred štirimi leti in takoj dobil sobo v študentskem domu za Bežigradom. Eno leto sem bil v domu na Kardeljevi ploščadi, nato pa v študentskem domu na FDV. Iskanje samske sobe prav tako ni bilo nič kaj problematično, imel sem srečo, da sem nanjo čakal samo osem mesecev, sedaj so čakalne vrste mnogo daljše, okoli leto in pol je treba čakati.
