Kako danes po nekaj prespanih nočeh ocenjujete igre Slovenije na evropskem prvenstvu?

Ne kaj silno drugače. Čeprav sem že več kot teden dni v Turčiji, reprezentance še nisem pozabil, saj je bilo vse skupaj precej intenzivno in emocionalno. Imam ta problem, da sovražim poraze in se z njimi težko sprijaznim, ne glede na to, kdo igra za mojo ekipo in kdo stoji nasproti meni. Če končaš prvenstvo s porazom, ostane slab občutek in stalno razmišljaš, da nekaj manjka. Iskreno povedano pa si tekme z Latvijo nisem ogledal še enkrat. Ne vem, če je to prav, a dvomim, da si jo bom še kdaj. Če razmišljam za nazaj, ne bi spreminjal ničesar. Morda le to, kar sem takrat pozabil povedati, da bi s čarterjem v Lille leteli isti dan bolj zgodaj ali naslednji ob bolj normalni uri. A se je bilo o tem težko pogovarjati, ker nismo vedeli, ne kdaj ne s kom bomo igrali. Grki so si to lažje privoščili, saj so že dva dni pred tem vedeli, da bodo prvi v skupini. Imel sem tudi zeleno luč predsednika Mateja Erjavca. Ne rečem, da bi to kaj spremenilo, a se nikoli ne ve.

Je bilo potem, ko ste izvedeli, da bo nasprotnik v osmini finala Latvija, preveč samozavesti v reprezentanci?

Pri trenerskem štabu zagotovo ne. S pomočniki zelo dobro poznamo Latvijce. Strelnieks je igral pri meni v Spartaku, dobro poznamo selektorja in smo proti njim ne nazadnje tudi igrali v pripravljalnem obdobju. Pri igralcih tega ne morem vedeti, a tudi mislim, da ne. Kvečjemu bi rekel, da smo se vsi skupaj v Zagrebu emocionalno izpraznili. Drugo okolje, kjer ni bilo veliko gledalcev, in pomembnost tekme sta terjala svoj davek.

Po izpadu ste dejali, da je med pripravami prihajalo do konfliktov med vami in igralci. Je bil kakšen tudi večji?

To se je v medijih narobe razlagalo. Ni bilo nobenih sporov med igralci ali med mano in igralci. Enostavno je tako, da kot trener zahtevam veliko in ne delam razlik med klubom in reprezentanco. Včasih sem bil nekoliko preveč agresiven ali strog, a vse v želji, da sprovociram igralca in ga poskušam pripeljati do tega, da iz sebe da še nekaj več. Oni se tega tudi zavedajo in to razumejo. Poslovili smo se z objemi in dobrimi željami za klubsko sezono, tako da ni bilo nobenih zamer.

Selektorski mandat vam je potekel. Imate še željo voditi Slovenijo?

Voditi reprezentanco ni velik privilegij, saj gre za zahteven projekt, ki s seboj prinese ogromno odgovornost in pritisk. Še posebno v Sloveniji, verjetno tudi drugje. To vzame svoj davek, ker zaradi tega morda ne moreš dobiti tudi kakšnega boljšega kluba. Torej ne gre za neko sanjsko službo (smeh). Akcije pa se več ali manj končajo neuspešno, saj je na koncu srečen samo tisti, ki je prvi in tretji. Res pa je, da nerad pustim za seboj neuspeh oziroma me takšne situacije dodatno motivirajo. To sem povedal tudi predsedniku Erjavcu, ko sva se po prihodu iz Lilla usedla in pogovorila. Sicer pa se nisva dogovorila še nič konkretnega. Bomo videli, kaj bo prinesel čas.

Torej je od košarkarske zveze prišla pobuda, da se sodelovanje nadaljuje?

Je, za kar se zvezi tudi zahvaljujem.

Kako ste sicer sodelovali s predsednikom Erjavcem in generalnim sekretarjem Radoslavom Nesterovićem?

S predsednikom sva lani v Španiji na svetovnem prvenstvu vzpostavila odličen odnos. Želel sem vedeti, kdo je tista oseba, ki odloča, ki je šef in lahko pove tudi kakšno pikro na naš račun. Da vem, na koga se lahko obrnem, ko pride do kakšnega problema. Hitro sva razčistila te stvari, da se torej točno ve, kdo pije in kdo plača. Imava odličen odnos, kot tudi z Rašem. Nimam nobene pripombe. Pogoji so bili odlični, držalo je vse, kar smo se dogovorili.

Bi bilo za Slovenijo naslednje leto boljše, da ima leto brez reprezentančne akcije ali da igra kvalifikacije za evropsko prvenstvo?

Prosto leto zagotovo ne bo v dobesednem pomenu. Skupna ideja je iti v pomladitev reprezentance. Ne glede na to, kaj bo, bo treba naslednje leto izkoristiti za ta proces. Kvalifikacije se morda komu slišijo kot nekaj enostavnega, a niso. Še posebej, če se gre v pomladitev. Številne reprezentance igrajo dobro košarko. Poglejte samo Nizozemsko na evropskem prvenstvu. Vsi smo se izredno mučili z njo. Če razmišljam laično, bi rekel, da je za zvezo boljše, da se igrajo kvalifikacije.

Če pa se ne bodo, bo to pomenilo, da bo Slovenija na evropskem prvenstvu 2017 gostila eno izmed predtekmovalnih skupin.

Tako. Vse je za nekaj dobro (smeh).