»Hrepenimo po kolajni. Zadovoljen bom že z uvrstitvijo med deseterico,« je selektor elitne članske reprezentance Gorazd Štangelj izpostavil že pred odhodom na jutrišnjo dirko 82. svetovnega prvenstva, na kateri bo sredi Richmonda na startno črto postavil Boruta Božiča, Grega Boleta, Kristijana Korena, Luka Mezgeca, Marka Kumpa (njegov klub v sezoni 2016/17 je italijanski Lampre) in Luka Pibernika. Novomeščan torej visokoletečih želja ne skriva, toda na kakšni podlagi goji optimizem? V Richmondu je vsaj še petnajst selektorjev v podobni vlogi, z enakimi ali še višjimi cilji. Vsaj desetim reprezentancam po glavi rojijo misli le o mavrični majici. Takih, ki imajo na startu močnejšo ekipo ali vsaj posameznike z višjim potencialom. Tuji strokovnjaki slovenskih kolesarjev ne štejejo v krog favoritov v zgornjih pet razredov, kjer so našteli naslednja imena: Kristoff (5 zvezdic), Degenkolb (4), Matthew, Sagan, Van Avermaet (3), Gilbert, Štibar, Kwiatkowski, Boonen (2), Valverde, Boasson Hagen, Terpstra, Lobato, Mollema, Greipel in Ulissi (1).
Možnosti vseeno so. Trasa letošnjega prvenstva (261 kilometrov) je veliko bolj pisana na kožo sposobnosti slovenskih kolesarjev, kot so bila prvenstva v preteklih treh letih, ko Slovenija v elitni konkurenci ni dosegla omembe vrednega rezultata. Vsi se spominjajo sedmega mesta Boruta Božiča s Kozjega griča nad Köbenhavnom leta 2011. Krog ima dva različna pola. Tri četrtine 16,4 kilometra dolgega kroga (15 krogov) je speljanih po široki in ravninski cesti, zaključek je zavit, tehničen, s tremi kratkimi strmimi vzpetinami po tlakovani cesti, z malce položnejšim delom za sprint. »Že samo zadnja vzpetina je tako zahtevna, da si vsi ne bodo mogli izboriti pozicije za zaključni sprint. Že pred tem se bo kolona raztegnila in verjetno tudi raztrgala,« je zgolj teorijo za zaključni kilometer opisal Grega Bole, ki ima glede sposobnosti za tovrstne terene največ možnosti za uspeh in s tem tudi temu primerno podporo. Je eden tistih s pol zvezdice. S četrtim mestom na VN Plouaya je dokazal, da je mož za velika dejanja. Žal so mu v zadnjem mesecu v ekipi CCC malce ponagajali, ko ga niso vzeli na nekaj pripravljalnih dirk, a na zadnji v Italiji je bil enakovreden članom italijanske reprezentance. »Peto mesto je potrditev, da sem dobro pripravljen. Je bilo dobro za samozavest in motivacijo. Počutim se odlično. Upam, da bo v nedeljo moj dan,« si je po 188 kilometrov dolgem četrtkovem treningu želel Bole. Pred petimi leti v avstralskem Geelongu pa je bil na dokaj podobnem zaključku že enajsti.
Drugi kočijaž slovenske šesterice je Luka Mezgec. Kamničan ima za seboj najboljše »priprave« na Vuelti, ki po statistiki na svetovnih prvenstvih prispevajo večino najbolje uvrščenih. Z Boletom sta v ZDA odšla celo malce prej, kot so sprva predvideli, da omilijo težave s časovno razliko. Mezgec na svoj račun ni vknjižil velikih uspehov, a je garal za druge. Tokrat bosta zanj skrbela vsaj dva. Ključni zanj bo zahtevnejši del trase. Če bo preživel, je lahko mož odločitve za velika dejanja. Ni obremenjen z vlogo in kot kolesarju, ki se dobro znajde, zna iz zahtevnejših odsekov tudi na tlakovani cesti in v dežju potegniti maksimum.
Po izkušenosti slovenska reprezentanca spada v zlato sredino. Izstopa le novinec Luka Pibernik, ki bo celo tretji najmlajši na startu med 191 kolesarji iz 44 držav in bi lahko nastopil na včerajšnji dirki mlajših članov U-23. »Ponosen sem, da sem zraven. Veselim se nastopa. Vem, kaj bo moja naloga. Želim pokazati, kar sem sposoben,« je motiviran državni prvak Luka Pibernik, ki ga je Štangelj povabil zraven zaradi opazne vloge na enodnevnih dirkah, ker se iz sebičnosti ni skrival v zavetrju. Za Marka Kumpa bo to drugi nastop na SP. Glede na zmagovalno mentaliteto je sposoben prevzeti tudi odgovornost in breme, a njegova prioriteta bo pomoč Boletu ali Mezgecu. Kristijan Koren je standardni član že šesto leto zapored in z odliko opravi delo za tri pomočnike. Bole bo nastopil že osmič, medtem ko Borut Božič z devetimi nastopi spada med osem najbolj izkušenih. Poleg tega je s sedmim mestom z Danske uvrščen med dvajseterico velikih imen (Valverde, Gilbert, Breschel), ki so imeli na zadnjih prvenstvih največ uspeha. In kot nemara najpomembneje: Božič je specialist za flandrijske klasike, kjer je zadnja leta dosegel tudi največje uspehe. In zadnja četrtina kroga v Richmondu je podobna flandrijskim vzpetinam.
Še večja podobnost se obeta zaradi napovedanega dežja. Če bi nemara zares deževalo, ima reprezentanca z Božičem v rokavu še močnejšo karto. Sicer je njegova vloga ključnega pomena. »Borut je moja podaljšana roka na cesti. Ker radijske zveze niso dovoljene, je strategija na cesti izjemno pomembna. Z roba ceste ni niti približno mogoče voditi ekipo tako, kot jo lahko s kolesa na cesti. To je najpomembnejša vloga, ki jo ima Borut. Poleg tega sem prepričan, da je sposoben prevzeti tudi odgovornost za rezultat, če bi se razpletalo drugače od predvidene razporeditve vlog,« je prepričan selektor Štangelj. Verjetno Božič, Bole in Štangelj niso pozabili tihega dogovora s prvenstva v Köbenhavnu leta 2011, ko je Božič dobil vlogo voditelja. Garanje za en cilj je Božiču tedaj prineslo enega največjih uspehov slovenskega kolesarstva, Bole pa se je sprijaznil z vlogo pomočnika, čeprav je bil podobno močan, a mlajši. Dobil pa je zagotovilo, da bo naslednjič on dobil to vlogo. Bo to v Richmondu jutri po 21. uri?
