Hrvati so bili, so in bodo edini, ki v Slovencih vzbudijo posebna čustva in napetosti. Le proti njim postanemo složni, ne samo na športnem področju, ampak tudi na drugih. In venomer je najslajše premagati sosede. A v primerjavi z nekdanjimi časi pogrešam različne »igrice« po medijih, dviganje temperature in napetosti pred sosedskim obračunom, provokacije z obeh strani. Samo tako se ljudje z obeh strani meje »napalijo« in postanejo združeni vsak na svoji strani. Nekoč so bili to derbiji v pravem pomenu besede, meni najljubši. Takrat so bili še v Golovcu, ki je polovico manjši kot Zlatorog. A v obeh dvoranah, ki sta zelo akustični in v katerih je (bilo) vzdušje fantastično, je igrišče blizu tribun, posledično je tudi pritisk na nasprotnikove igralce in sodnika večji. Razlika je v tem, da so bili že tri, štiri ure pred tekmami v Golovcu različni koncerti in splošna zabava, gneča nepopisna, zdaj pa ljudje večinoma pridejo na tekmo tik pred zdajci.
Zagreb je v vzponu in naletu, uspešno je opravil menjavo generacij in lani je bil eno največjih presenečenj lige prvakov. Kakovost potrjuje tudi skalp Kiela, Celjani pa so premagali Bešiktaš, ki si ne zasluži igranja med elitno šestnajsterico. Gostitelji imajo težave s poškodbami, a to ne sme biti izgovor, ker je to sestavni del športa. A za sabo bodo imeli poln Zlatorog in če jim Zagrebčani padejo v mlin, bo zanimivo. Želim si, da bi zmaga ostala v Celju, a pot do nje bo zelo težka.
Roman Pungartnik je nekdanji rokometaš Celja in reprezentant Slovenije.
